Strokovni pedagoški program API vrtec je program, ki se umešča v vzgojo in izobraževanje za trajnostni razvoj in je a.k.a. strateški program za dvig ozaveščenosti o vrednosti in pomenu odgovorne sonaravne vzgoje in izobraževanja.
Pedagoški program API vrtec je primeren za otroke od 2 – 7 let. Sestavljen je iz 7-ih enakovrednih segmentov, ki tvorijo konstruktivno celoto:
Pravila lepega vedenja v bližini čebel;
Apiterapija;
Hortikultura;
(Urbano) čebelarstvo;
Biodiverziteta;
Varstvo okolja;
Strokovnost:
pedagoške metode: igra, eksperiment, raziskovanje, izkustveno učenje;
Dodatno strokovno delo (12. poglavje);
Načelo uravnoteženosti (kurikularna širina);
Stik z živimi čebelami.
Možnosti pravilne implementacije programa API vrtec sta 2
API vrtec kot način življenja z uporabo vseh sedmih segmentov in/ali
Vsaj enkrat tedensko aktivnost na temo enega izmed prvih šestih segmentov zgoraj.
Ob implementaciji pedagoškega programa API vrtec po prvem načinu služi izvedba kot vodilo in hkrati pot za profesionalni oziroma karierni razvoj.
Implementacija programa se izvaja s strokovnim kombiniranjem kurikularnih področij dela s segmenti programa.
Varna povezanost z okoljem in naravo
Razvoj veščin in osebne identitete skozi spodbujanje miselne aktivnosti.
Izkustveno učenje - otroci morajo spoznavati svet s svojimi čutili.
Ob pridobivanju znanja za sobivanje s čebelami se razvijajo veščine (empatija, socialne kompetence, altruizem, občutek povezanosti z okoljem in naravo.
Spoznajmo čebele
Divje čebele so izredno miroljubne in neagresivne; pičijo le v samoobrambi.
Kranjska sivka je izredno miroljubna vrsta medonosne čebele.
Čebela na travniku/vrtu se obnaša drugače, kot čebela ob čebelnjaku.
Čebele ob čebelnjaku so zaščitniške (zaloga in zalega).
Čebele na vrtu so krotke in mirne. Pičijo le v samoobrambi.
Čebele ne marajo vonja po zdravilih in alkoholu.
Čebele ne marajo parfumov in deodorantov.
Čebele ob čebelnjaku so poleti bolj razdražljive kot spomladi.
Čebele so na splošno (kolektivno) bolj razdražljive v času cvetenja kostanja. Takrat se tudi čebelar ne približuje čebelnjaku, če ni potrebno.
Včasih so čebele manj tolerantne pred nevihto.
Čebele ne marajo očal. Ljudi z očali pogosteje pičijo v območje okrog oči.
Čebelji strup je zdravilen. Nevaren je le ljudem, ki so nanj alergični. Za vse ostale je uporaben v smislu apiterapije.
Čebele ne marajo psov ob čebelnjaku. Za psa je že manjša količina pikov lahko usodna, poleg tega lahko nehote razdraži čebele in s tem vse prisotne.
Čebele ne vidijo barv tako, kot mi. Prepoznajo modro, rumeno in zeleno barvo in njihove odtenke. Te barve jih privlačijo. Če boste oblečeni v te barve, se bodo verjetno približale.
Čebele komunicirajo s plesom, dotiki in feromoni.
Če te ob čebelnjaku piči čebela, še posebno če v bližini žrela, ji lahko v nekaj sekundah sledi vsa družina (to je 50.000 do 60.000 čebel v samo enem panju). Čebelji strup ima močan vonj in spodbudi druge čebele k obrambi.
Čebele ne marajo hitrih sunkovitih gibov, hrupa in naše sape.
Ob piku se strup počasi, postopoma izloča iz mošnjička. Prej, ko ga pravilno (!) odstranimo → manj strupa → manj bolečine.
Stražarke ne preletijo okrog glave iz radovednosti!
Slovenska čebela – kranjska sivka
GLAVA
Ima 5 oči (3 pikčasta očesa na vrhu glave in 2 sestavljenih oči na obeh straneh glave).
Dlakice ima po vsem telesu, vključno z jezičkom in očmi, razen po krilih. S pomočjo dlačic na tipalkah lahko celo sliši zvoke zraka v bližini. Z jezičkom, ki se lahko podaljšuje ali skrajšuje, liže in sesa vodo, medičino in tudi zbira cvetni prah.
OPRSJE
V tem delu telesa so krila in noge.
Čebela ima 6 nog, zadnji par nog je prilagojen za prenašanje cvetnega prahu in propolisa (košek).
Pri dveh parih kril sta prednji krili večji. Vsa 4 krila imajo značilno razporejen žilni sistem. V povprečju leti 24 km/h.
ZADEK
Čebela ima na zadku vidnih 6 obročkov. Tam so prebavila, krvni sistem, dihalni sistem in živčni sistem.
Čebelje srce je cevast organ. Pljuč čebele nimajo, za dihanje uporabljajo sistem dihalnih cevk (zračnice).
Večina živčne kontrole se izvaja v možganih, lokalno kontrolo pa izvajajo živčni vozliči (gangliji) → delavka po odstranjeni glavi še vedno lahko premika krila in noge in zabode želo, vendar nima več koordinacije teh gibov (pa tudi dražljajev iz okolice ne more več sprejemati).
Mošnjiček s strupom in želo. Uporabi ga le v samoobrambi ali ko ščiti svoj panj. Strup se ob penetraciji izloča postopoma iz strupnega mošnjička skozi želo v podkožje nasprotnika.
ZANIMIVOSTI
Komunicira s plesom, dotiki in feromoni.
S plesom veliko natančneje opiše smer in razdaljo do pašnega vira kot druge čebele.
V svojem domovanju organizira namenske prostore.
Prvo opravilo, ko spomladi končno lahko poletijo ven je … lulanje (čistilni let).
Žleze: slinska žleza v glavi in oprsju (hrana, gradnja, čiščenje), krmilna (mm) v glavi, voskovne žleze na območju zadka, vonjalne žleze (zadek in glava).
Biotska pestrost
Biotska pestrost je nujni element zdravega okolja.
Opraševanje je nepogrešljiva ekosistemska storitev.
Večja biotska pestrost → večji, lepši, bolj obstojni in bolj hranljivi pridelek.
V Sloveniji živi nekaj 1.000 vrst opraševalcev (medonosna čebela, 564 vrst divjih čebel – od tega 35 vrst čmrljev, cca 3.200 vrst metuljev, samotarske čebele, muhe trepetavke, nekateri hrošči, ose).
MUHE TREPETALKE
Pogosto jih zamenjujemo za čebele.
Pogosto jih zamenjujemo za ose.
Pogosto jih zamenjujemo za čmrlje (in obratno).
Zelo učinkovite opraševalke.
Zelo so radovedne → trepetajoč let na mestu, kot helikopterček.
So muhe → nimajo žela → ne pikajo.
DIVJE ČEBELE
1 samotarska čebela opravi delo 100-ih medonosnih čebel.
Divjih čebel je procentualno manj, a so bolj učinkoviti, kot medonosne čebele.
Medonosne in divje čebele skladno sobivajo in druga drugi ne predstavljajo grožnje (v smislu izpodrivanja habitata).
Troti medovitih čebel grejejo zalego, pri divjih čebelah ni tako.
Največ zaslug pri obilni letini malin imajo ose.
Lahko letajo pri nizkih temperaturah (čmrlj tudi pri 3°C).
Daljša dejavnost preko dneva.
Dejavnost tudi v dežju.
Čmrlji so hitrejši, čebele bolj temeljite. Čmrlji so (zaradi daljših dlačic) boljši opraševalci.
Imajo daljši rilček (detelja).
Glavni opraševalci paradižnika so čmrlji. Paradižnik ima CP v prašnikih in ga sprosti le, če žuželka potrese cvet.
Samotarke letajo le 100-200 m od gnezda.
Najmanjša meri 3 mm.
Največja v Sloveniji je lesna čebela.
Zelo raznolika skupina; imajo različne načine življenja.
Vsaka ima svoje gnezdo.
Rovi pod zemljo, v lesenih špranjah in luknjicah, v praznih polžjih hiškah.
Samci se izležejo 2 tedna prej kot samice.
Zidovi: blato, listje (listorezke).
ČMRLJI
Družinsko življenje nekaj mesecev.
Matice pričnejo letati marca oz. od cvetenja žafranov, 7 – 14 dni. Zatem iščejo mesto za gnezdenje.
V zemlji, opuščeni mišjih gnezdih, duplih, na drevesih.
Matica pripravi 1 lonček za medičino in več lončkov za jajčeca. Sama greje gnezdo, lahko tudi za 20°C več kot v okolici.
Ko se razvijejo delavke, matica ne hodi več na pašo, le še delavke.
Jeseni se izležejo nove matice in samci.
Čmrlji si ne podajajo medičine tako, kot medonosne čebele. Vsak odnese medičino v satje. Satja ne pokrijejo.
Troti spijo na cvetovih. Ves čas le iščejo hrano in matice za parjenje. Parjenje preživijo, parijo se večkrat (matica le 1x).
Oprašena matica se vrne domov, se obilno naje ter gre prezimovat nekam v tla.
Gnezdo vsako leto propade.
Troti nimajo žela, delavke ga imajo. Pičijo le v samoobrambi. Izjema: drevesni čmrlj. Če odpreš gnezdo, je hud kot osa. Manj boleče.
Pravila lepega vedenja v bližini čebel
Mestni čebelnjak
Objekt je nastal v okviru projekta Čebelja pot, ki povezuje točke v Ljubljani, posvečene urbanemu čebelarjenju.
Čebelnjak je sestavljen iz dveh delov:
•prostora za opazovalce ter
•prostora za čebele in delo z njimi.
Enoti ločuje steklena pregrada, ki obiskovalcem omogoča varen bližnji pogled na dogajanje v čebelnjaku. Konstrukcija paviljona je lesena (macesen) in postavljena na točkovne betonske temelje. Na notranji strani je zaprta z deskami, navzven pa je viden ritem stebrov.
Virtualni panj
Ogledni sat
Ogledni sat je sestavljen iz lesenega okvirja, znotraj katerega se nahaja poln satni okvir medišča (z živimi čebelami). Stranici oglednega sata sta stekleni, okvir je zaprt.
Na vrhu je majhna luknjica, zaščitena z gosto kovinsko mrežo, ki čebele oskrbuje z zrakom. Ogledni sat otrokom omogoča varen bližnji vpogled na dogajanje v čebelnjaku. Lahko jih vonjajo, slišijo, opazujejo, spremljajo njihovo komunikacijo in medsebojno nego.
Čebelji pridelki
Glede vseh čebeljih pridelkov se posvetuj z NPK apiterapevtko Nino :)
Comentarios