Panjske končnice in Velikonočna jajčka

Čebelji panj je lahko navadno domovanje čebel, ali pa jasen, iskren in barvit premik v preteklost. Poslikane panjske končnice so del slovenske ljudske zgodovine in jasen pokazatelj ustvarjalnosti, ki je značilna za slovenski narod.

Panjske končnice so slovenska kulturna dediščina. Narisane so na sprednjem delu panja, ki označuje vhod čebel. Lahko so barvaste, porisane iz motivi iz vsakdanjega življenja.

S poslikavo panjskih končnic lahko sodelujete v natečaju narisanih na A4 format ali pa, če želite in imate možnost, lahko ustvarjate tudi na leseni deščici. Otroci narišejo poljubne stvari, lahko pa narišejo tudi zdravo hrano, ali hrano, ki jo potrebujejo žuželke za svoj obstoj in podobno.

Jajčka:

Pomislimo na velikonočne praznike in s tem povezan tudi slovenski običaj. Resda nekateri ne praznujejo praznika a jajčka barva skoraj vsaka družina, ki ima otroke. Torej lahko se poigrate tudi na način, da barvate jajčka bolj ustvarjalno. Potrebujete le malo domišljije, čebulo in jajčka so tu.

Postopek:

Zberete nekaj jajčk, olupkov čebule in naberete cvetove liste. Cvetove ali liste položite na jajček, previdno oblečete v najlon vrečko ali nogavico, zavežete in date kuhati v vodo, kamor ste dali olupke jajčk. Kuhate 10 minut. Ko so kuhana previdno vzamete iz vode, odstranite najlon, cvetove in porisan jajček je tu.

Pedagoški cilji:

- Otrok se postopoma seznanja s širšo družbo in kulturo.

- Otrok spoznava razne in različne praznike in običaje.

- Otrok spoznava značilnosti okolja, ki so pomembne za lokalno skupnost kot so panjske končnice in pomembnost čebel za naše okolje.

Dejavnost:

- Poslikava panjskih končnic z barvicami, flomastri ali temperami.

- Poslikava jajčk na naraven način s čebulo.

Pripomočki:

- A4 bel papir

- barvice, flomastri, svinčnik (poljubno)

- kokošja jajca

- olupki čebule

- cvetovi rož, ali listi travnatih rastlin

- najlon vrečka ali nogavica

- voda

Implementacija:

Poslikava panjskih končnic se je porodila sama od sebe iz ljudske zavesti. Domišljija je dopuščala vse in pri poslikavah so popustile zavore ustvarjalnosti, ki se je skozi motive, barve in vzorce krepila. Ta ljudska umetnost, ki je značilno slovenska, je nastala na Gorenjskem in Koroškem. Kmalu so jo posvojile vse slovenske pokrajine, kjer so uporabljali slovenske lesene panje. Panjske končnice krasijo sprednjo deščico panja. Najstarejše segajo v 18. stoletje. Ta izjemno lepa in preprosta obrt je na slovenskem vztrajala do konca druge svetovne vojne.

Za zlato dobo končnic veljajo leta od 1820 do 1880. Takrat so poslikave dobivale večji pomen. Slikarji so na končnicah upodabljali nabožne in posvetne motive, ki so jim dodajali stvarna in domišljijska sporočila. Neprecenljivi so motivi zgodovinskih in vojnih dogodkov in vsi ostali spomini tistega časa. Velikokrat so se na njih pojavljali prizori kmečkega vsakdanjika, praznovanja, zgodovinski prizori, izdelki ljudske obrti in živali. Panjske končnice so tako poleg okrasja čebeljih panjev neposreden in bogat pripovedovalec zgodb preteklosti.

Danes panjske končnice s svojimi motivi iz preteklosti nosijo veliko zgodovinsko in kulturno vrednost. Imajo izjemen simbolni pomen, reprodukcije najbolj znanih motivov preteklosti pa predstavljajo neprecenljivo etnografsko zakladnico Slovenije.

NATEČAJ: PANJSKE KONČNICE RIŠE VSA SLOVENIJA:

Čebelarska zveza Slovenije razpisuje natečaj poslikave panjskih končnic za vse prebivalce Slovenije, da skupaj z risanjem lažje premagamo ukrepe, ki so sprejeti zaradi preprečevanja širjenja korona virusa. Priporočljivo je, da so panjske končnice narisane na leseni deščici dimenzije 28 x 13 x 1,5 cm, v kolikor to ni mogoče, pa se jih lahko ustvari tudi na drugih materialih, a naj bodo izdelki enakih dimenzij. Poleg vseh tradicionalnih motivov, ki so upodobljeni na klasičnih panjskih končnicah je priporočljivo, da se narišejo motivi povezani s pridelavo hrane v domačem okolju ter s pomenom čebel pri tem.

Priporočljivo je, da poslikane panjske končnice poklonite čebelarju, pri katerem kupujete čebelje pridelke, naj bližnjemu čebelarju ali drugemu pridelovalcu hrane in se s tem njemu in čebelam simbolično zahvalite za lokalno pridelano hrano, ki je na naših mizah.