Praznujemo s čebelo

Praznujemo s čebelo

Mateja Jezernik dipl.vzg.pr.o

OŠ Vransko-Tabor, OE Vrtec Tabor

Povzetek

V vrtcu imamo mnogo možnosti za različna praznovanja. Praznujemo rojstne dni, obletnice ustanove, dan Zemlje, državnosti… in prav je, da najdejo svoje mesto tudi čebele in opraševalci. Naše nepoznavanje dela krivico marsikateri vrsti žuželk, z našimi ravnanji pa kaj hitro tudi ogrozimo obstoj le teh.

V Vrtcu Tabor smo našli prostor za praznovanje in spoznavanje čebele ravno na njen praznik, 20. maja. Praznovanje je bilo v velikem slogu, kar pomeni, da smo se družili vsi oddelki in strokovne delavke, ki smo s skupnim delom otrokom omogočili izkušnjo zabavnega spoznavanja čebele. K sodelovanju smo povabili tudi ČZS in lokalno čebelarsko društvo.

Ključne besede: praznovanje, vrtec, čebele

Uvod

V Vrtcu Tabor imamo Friderika. Friderik je sokol selec, ki je nastal pred petimi leti in povezuje skupna opravila otrok v povezavi z naravo.

Sokol selec izhaja iz našega okolja, saj so v bližini zavarovana območja kjer domuje. Prav tako Friderik, V naši okolici je bila utopljena Veronika Deseniška z njo pa je seveda močno povezan Friderik. Sokol selec je tudi indikator čistega okolja, saj je zelo občutljiv na ffs in tako postaja vedno bolj ogrožen.

Naloga našega Friderika je torej, da otroke spomni na različna opravila na vrtu in tudi o obstoju različnih živih bitij na naše življenje in vplivu našega načina ravnanja na naravo. Otroke obvešča s pomočjo pisem.

Prav takšno pismo je poslal otrokom ob svetovnem dnevu čebel.

Vzgojiteljice se na takšen dan posebej pripravimo, saj se naše igrišče spremeni v tematsko učilnico na prostem, ki otrokom vsem starosti ponuja izkustvene možnosti spoznavanja različnih vsebin. Tudi čebele.

Skupno načrtovanje

Ob načrtovani temi običajno vsaka dolije svoj košček v mozaik dejavnosti, tako da se dejavnosti prepletajo, da je omogočeno delo vsem starostnim skupinah na vseh področjih. V enoti Tabor je 6 skupin, kar pomeni od 6 do 10 kotičkov, odvisno od teme in zahtevnosti posameznega kotička.

Pri načrtovanju praznovanja čebel, smo se lotile malo drugače, saj sem strokovna delavka, ki se usposabljam za api pedagogiko prinaša toliko raznolikega znanja, da sem naredila zbirko možnosti, ki smo si jih razdelile glede na zmožnosti in možnosti.

Razdelila sem na sklop apiterapija, ki bi lahko zajemala dejavnosti degustacije medu( s poudarkom na senzoriki), propolis (s poudarkom na opazovanju telesa ob alergijah – »testiranje« na alergije s propolisom in raziskovanje razstopine v vodi), test medu (molekularni spomin medu v vodi), medena masaža, medeni napitki.

Drugi sklop zajema dejavnosti iz biodiverzitete (hotel za žuželke, razvrščanje cvetnega prahu, pitalnik za žuželke, nepokošene trate, vrt v barvah, ki jih vidijo čebele).

Tretji sklop vključuje dejavnosti s področja kulturne dediščine čebelarstva, kamor spadajo panjske končnice (ustvarjanje panjskih končnic, ustvarjanje zgodb iz poslikanih panjskih končnic in spoznavanje poklica čebelarstva.

. Torej od razvoja, do delov čebele, vrste čebel, hitrost letenja in bontona, oz pravil pri obnašanju pred čebelnjakom in reagiranje ob piku žuželk. Sem bi umestila tudi opazovalni panj in virtualne sate.

Strokovne delavke so si vesele novosti in celostnega pogleda na čebele in so tudi dejavnosti izbirale iz različnih tematik. Seveda pa so zbirale teme, ki so jim bile vsebinsko blizu iz izbranih tem pa smo iskale podrobnejše vsebinske povezave.

Izbrane vsebine

Iz sklopa apiterapije smo za otroke pripravile medeni napitek z meliso in meto ter medene lizike z različnimi vrstami medu.

Slika1: degustacijski kotiček z medenim napitkom.

Za med je pomembno, da ga uživamo iz okolja, v katerem živimo. Tako v naše telo ne vnašamo snovi, ki so našemu telesu tuje. Če vnašamo v telo snovi iz tujega okolja, je veliko več možnosti, da se pojavi alergija. Z uživanjem slovenskega medu podpiramo slovenske čebelarje, zagotavljamo sledljivost in pomembno vplivamo na opraševanje, ki je pomembno za ohranjanje naravne pestrosti.

Za žličko medu čebela obišče 40000 cvetov. Glede na cvetenje posamezne vrste medovitih rastlin, ločimo cvetlični, lipov, kostanjev, gozdni…med. Med je naravna sladka snov živalskega izvora, ki ga izdelajo čebele Apis mellifera, iz nektarja cvetov ali izločkov iz živih delov rastlin ali izločkov na živih delih rastlin, ki jih čebele zberejo, predelajo z določenimi lastnimi snovmi, ga shranijo, posušijo in pustijo dozoreti v satju.

Med ločimo po izvoru in sestavi.

V medeni napitem smo dali cvetlični med, saj vsebuje manj rudninskih snovi, je bolj nevtralnega okusa in se lepo poveže z meto in meliso. Še boljša izbira bi bil akacijev med, a ga nismo imeli na voljo. Otroci so sodelovali tako pri pripravi kot uživanju medenega napitka.

Iz vsebin kulturne dediščine smo izbrale risanje panjskih končnic in pogovor ob primerih panjskih končnic, ki imajo zelo raznovrstno poslikavo iz vsakdanjega življenja.

Panjske končnice so avtohtoni kulturni element. So eno od poglavij ljudske umetnosti, ustvarjene od in za pripadnike nižjih (kmečkih) družbenih plasti. Pojavijo se na delu slovenskega ozemlja po sredini 18. stoletja. Razcvet doživijo med letoma 1820 – 1880. Zaradi spremenjenih ekonomsko-socialnih in duhovnih razmer zamrle v začetku 20. stoletja.

Slika 2: risanje panjskih končnic in pripovedovanje zgodb iz slik.

Iz sklopa biodiverzitete smo izvedli dve dejavnosti, okrasimo vrt z barvami in uredili zelenico z napisom – tu bomo kosili, ko se bodo čebele najedle.

Kljub temu, da imajo čebele pet očes, ne vidijo rdeče barve. Čebele rdečo najbrž vidijo črno. Zato pa lahko vidijo ultravijolično svetlobo, katere ljudje ne vidimo. S tem spektrom si čebele pomagajo pri iskanju cvetov, kjer je ta spekter najbolj gost. Če ultravijolične svetlobe primanjkuje, čebele izgubijo zanimanje za nabiranje, razen če so v to prisiljene zaradi lakote. Barve, ki jih čebele vidijo so modra, modro-zelena, vijolična in ultravijolična, ostale naj bi videle v drugi barvi.

Slika 3: poslikava vrtne gredice z barvami, ki jih čebele vidijo.

Slika 4: videnje rastlin s čebeljimi očmi.

Pašna obdobja so pri čebelah in drugih opraševalcih zelo pomembna in še pomembnejše je, da so dostopna skozi večino leta. Z zgodnjimi košnjami čebelam in drugim kožekrilcem onemogočamo prehranjevanje. Poleg zgodnjih košenje je vedno večja težava tudi biodiverziteta, saj se gojijo samo določene rastline, cvetoči travniki, ki so pomembni del hrane pred cvetenjem sadnega drevja, pa izginjajo. Z gredicami medovitih rastlin pomagamo čebelam in ozaveščanju ljudi k tovrstnim dejanjem. Zelenice javnih površin so odlična mesta, kjer poskrbimo za pašo čebelam, skrbimo za raznolikost cvetočih trat in spodbujamo mimoidoče, da tudi sami uredijo podobno zelenico.

Slika 5: Obvestilo, da bomo kosili, ko se čebele najedo.

V zadnjem sklopu spoznamo čebelo, njen odziv, izgled in razvoj.

Razvoj čebele skozi gibalni poligon in slikovnim materialom. Otrok si je na začetku gibalnega poligona ogledal razvoj čebele. Ob njem je bila tudi vzgojiteljica, ki mu je pomagala pri interpretaciji. Otrok je na poti skozi gibalni poligon dobil različne slikovne izseke razvoja čebele, na koncu poti pa je slike razvoja čebele razvrstil po vrsti oz. dopolnil manjkajoče dele.

Slika 6: Gibalni poligon

Razvoj čebele se začne z oplojeno matico, ki s tem opravi svoj edini (lahko tudi pri rojenju) let iz panja. Matica se oplodi samo enkrat. Oplojena (tudi neoplojena) jajčeca izlega po enega v satno celico. Razvoj čebele traja 21 dni, trota 24 dni in matice 16 dni. V razvoju je najprej jajčece, ki potrebuje do naslednje faze ličinke 3 dni. Ličinka se zabubi 8. dan, pri trotu 10 dan. Iz bube pa se razvije odrasel osebek. V fazi ličinke so vsi osebki tri dni hranjeni zgolj z matičnim mlečkom. Delavke krmilke skrbijo, da imajo vedno dovolj hrane. Po treh dneh samo ličinko, ki bo matica, hranijo z matičnim mlečkom, ostalim primešajo še druge sestavine hrane, ki je lahko od rumene do oranžne barve. Matica se vso svoje življenje prehranjuje le z matičnim mlečkom in lahko živi več let. Čebela delavka živi v pašnem času do 38 dni, v zimskem pa okoli 140 dni. Trot živi okoli 8 tednov in ne preživi zime, saj ga v avgustu čebele izženejo.

Slika 7: spoznavanje razvoja čebele.

Slikanje čebele na velik plakatni format s tempera barvami. Opazovanje čebele, tako oblike, barve in posameznih delov. Opazovanje čebele z lupo in fotografij v povečani obliki čebele.

Slika 8: Slikanje čebele.

Telo čebele je sestavljeno iz treh delov. Glave, oprsja in zadka.

Na glavi ima čebela tipalke, ki čebeli služijo podobno kot človeku nos. Tipalke imajo sposobnost zaznave vonja smeri vonja, okus, temperaturo, vlažnost, koncentracijo ogljikovega dioksida v panju, hkrati pa še dotike in orientacijo v gnezdu. Na tipalnica je tudi poseben organ (Johnsonov organ) s katerim čebele ugotavljajo hitrost letenja. Tipalnice so tudi uho čebele, saj so občutljive na nihanje zraka.

Na glavi ima tudi oči. Pet očes. Tri so pikčasta očesa, katerih naloga je, da zaznavajo svetlobo, prepoznavajo spremembe v ritmu dneva in uravnavajo aktivnosti, služijo pa tudi za orientacijo. Sestavljeni očesi pa sta zapleten vidni organ in sta dovzetni za prepoznavanje širokega spektra slik.

Rilček je zapletena struktura, s katero čebela sesa nektar, med in vodo, uporablja ga pri izmenjavi hrane, okuša feromone matice in si izmenjuje informacije z drugimi delavkami.

Jeziček se med sesanjem lahko podaljšuje ali skrajšuje, na konici pa tvori lizalo.

Oprsje sestavlja čvrst in ovalen oklep. Iz njega izhaja šest nog. Cvetni prah čebela zbira v posebnem deli zadnjih nog, košku. Na oprsju sta tudi dva para kril. Krilo med letom lahko naredi do 300 kroženj v sekundi ali več pri hitrejšem letenju. Čebela v povprečju leti 24km/h.

Zadek sestavlja šest vidnih obročkov, trije pa so pri čebeli in matici zakrneli in se preobrazili v želo. V zadku je skrita strupna žleza in prebavila.

Igra vlog in reakcij pred čebelnjakom v simuliranem, pripravljenem okolju.

Slika 9: Bonton pred čebelnjakom.

Ko se odpravimo v okolico čebelnjaka, pojdimo z zavedanjem in spoštovanjem vseh oblik življenja. Ne škodimo čebelam ali okolici. Zaradi spektra vidne svetlobe čebel in videnju čebele na oblačilu, v čebelnjaku nosimo svetle barve oblačil. Čebelnjaku se približamo le od strani (nikoli s sprednje strani, od koder izletavajo čebele)! Na vhodu prežijo stražarke. Njihova naloga je, da nas opazijo in poskrbijo za varnost čebelje družine. Ostanimo mirni. Govorimo tiho ali raje sploh ne, roke počivajo v naročju. Premikamo se umirjeno, enakomerno in nadzorovano. Pred tem nikoli ne pijemo alkohola, se odišavljamo z umetnimi parfumi, kadimo. Ti vonji čebele razdražijo in s takšnim vedenjem ogrozimo sebe, čebele in okolico. V okolici čebelnjaka tudi nikoli ne jemo banan, saj njihov vonj draži čebele.

Čebela, ki nam kroži okoli glave nas je prišla pičit, pregnati. Takrat se varno umaknemo. Pravilen umik: zapremo usta, pripremo oči, roke ostanejo v naročju, počasi odkorakamo stran. Imamo tri sekunde časa za umik, preden bodo priletele še druge čebele.

Ob obisku čebelnjaka je nujno, da se prej seznanimo s piki, možnimi posledicami in varnim odstranjevanjem žela. Najnevarnejša mesta pika so na obrazu, na vratu spredaj in na temenu zadaj proti vratu. Želo s kože odstranimo čim hitreje s hitrim gibom, ki odstrani želo, brez pincetnega prijema (»frcnemo«). Čebeli se namreč pri piku odtrga zadek in strupniki ostanejo na želu. S pincetnim prijemom bi strup še dodatno iztisnili v podkožje. Strup iz strupnika se izloča še od 30 do 60 sekund. Mesto uboda hladimo.

Tudi otroci morajo poznati nego pičenega in znake, ki pomenijo nevarnost: težko dihanje, vrtoglavica in zmedenost, rdečica, koprivnica, pike ali bolečine v trebuhu. Otroci morajo odraslega takoj obvestiti o piku ali o opažanju sprememb na sebi ali prijatelju.

Obnašajmo se samozaščitno, poleg že omenjenih ukrepov, je dobro vedeti tudi, da čebele ne marajo dima, vonja nageljnovih žbic in kisa. Temu se raje izognejo, nam pa lahko daje nekaj zaščite. Čebele se ne obnašajo v vsakem vremenu enaku, kot tudi ne ob medenju kostanja. Takrat je potrebna še posebna previdnost.

Zaključek

Čebele. Ko jih začneš raziskovati, se venomer čudiš in čudiš. Tako mala bitja, so neverjetno povezana, predana, složna in žene jih isti cilj, skrb za družino.

Njihovo delo je inspiracija za naše delo, potegniti je potrebno prioritete in osvojiti nekaj znanj, ki nas opogumijo in opolnomočijo.

Naše praznovanje s čebelo je bilo prvo na takšen način, vzeti bi si morali še nekaj več časa pri načrtovanju in aktivno vključiti tudi lokalno čebelarsko društvo. Imamo dobro sodelovanje, tudi pod njihovim sponzorstvom smo posadili gorski javor na svoje igrišče, a pri tem dogodku nam je zmanjkalo nekaj časa.

Želela bi si predvsem živih čebel v opazovalnem panju, ki res na varen način omogočijo otrokom pogled v notranjost družine, njihova opravila…

Zagnanost strokovnih delavk je veliko, željne so novega znanja, vse pa potrebuje svoj čas in zorenje. Tudi med zori v satju, da je popoln produkt čebel. Tudi naša znanja in vedenja morajo še zoreti, da bomo z večjo odločnostjo podajali novo osvojena znanja.

Naj medi!

Viri:

Kozmus, P. (2011). Čebelarjenje za vsakogar. Ljubljana : Kmečki glas

Predavanja Munera3 Api pedagogika, Nina Ilič, 2022

Viri slik

1-3 Vrtec Tabor

4 National Geographic

5- 9 Vrtec Tabor