Avtor: Urška Šplajt, dipl. vzg. pred. otrok
Vrtec Pobrežje Maribor
POVZETEK
Članek temelji na postopku priprave melisinega soku v vrtcu z otroki starimi 1-2 leti. Vključuje tudi uvodno dejavnost, kjer so otroci s starimi starši, v sklopu Dneva Zemlje nasadili meto, meliso in ostale medovite rastline. Glavno dejavnost, kjer so otroci sodelovali pri pripravi melisinega soku pa smo izvedli v juniju. Glavni povod za pripravo soku je bilo zaključno srečanje s starši, saj smo razmišljali kaj naj staršem ponudimo in melisin sok se nam je zdel zelo dobra izbira, saj ga lahko pripravimo skupaj z otroki.
Ključne besede: melisa, sok, vrtec
UVODNA DEJAVNOST
Priprava na dejavnost se prične s sajenjem melise in ostalih rastlin v visoko gredo.
Ob svetovnem dnevu Zemlje v aprilu otroci s starimi starši uredijo vrtčevsko igrišče in visoko gredo, kjer nasadijo meliso in ostale medovite rastline. Pri sajenju smo upoštevali razdaljo med rastlinami v gredici, da lahko rastline uspešno rastejo.
Najboljši čas za sajenje naj bi bila pozna pomlad, lahko sadimo tudi poleti, vendar moramo biti tam bolj disciplinirani pri zalivanju, saj je potrebno pogostejše zalivanje (Rehar Klančič, Pirc in Kojek, 2016).
Melisa je medovita rastlina, ki s svojim vonjem in medičino zelo, privlači veliko množico čebel ter ostalih opraševalcev in krepi zdravje čebel (Gostinčar, 2018). Čebele so najpomembnejše opraševalke rastlin, pri nas oprašujejo kar 80% vseh rastlin. Opraševanje omogoča obstoj in razvoj rastlinskih vrst in pomembno vpliva na pridelavo hrane za ljudi in živali. Tako imamo pri opraševanju korist tako ljudje kot tudi živali (Čebelarska zveza Slovenije, 2015).
Otroci so v tednih od konca aprila pa do začetka junija pomagali pri zalivanju visoke grede, saj jih s tem ozaveščamo o pomenu vode za rast rastlin. Pri tem smo poudarjali, da zalivamo zemljo in ne rastlin.
GLAVNA DEJAVNOST
PEDAGOŠKI CILJI:
- otrok sodeluje pri skrbi za rastline in opazuje njihovo rast
- otrok se seznanja s pripravo melisinega soku
- otrok raziskuje melisina stebla
OBLIKE DELA:
- skupna oblika
- skupinska oblika
METODE DELA:
- metoda eksperimenta
- metoda raziskovanja
- metoda opazovanja
PRIPOMOČKI:
- noži - deske - kuhalnica - plastična posoda - lijak - cedilo - tetra plenica ali kuhinjska servieta - voda
- melisa
- med
- limona
- plošča za kuhanje
- škarje
- lonec
- steklenice
SESTAVINE ZA MELISIN SOK:
- 1 l vode
- 2 žlici medu
- sok 1 limone
- sveži listi melise
Kuhali bomo sok iz melise, ki smo jo aprila posadili na visoko gredo.
Na vrtčevskem igrišču si pripravimo mize, kuhalno ploščo, lonec, nože, deske in plastično posodo. S skupino otroki na visoki gredi odstrižemo melisina stebla in jih prinesemo na mizo.
Druga skupina otrok si med tem pripravi deske in nože. Ko jim prva skupina prinese melisina stebla in liste na njih, jih najprej pri mizi raziskujejo. Lahko jih trgajo, mečkajo, režejo. Liste melise poberemo iz stebel.
Prva skupina opazuje kako vzgojiteljica zagreje vodo s pomočjo kuhalne plošče, da voda vre. Ko voda zavre, počakajo nekaj minut, potem pa otroci v vodo dodajo med, limonin sok in melisine liste, ki jih je druga skupina ločila od stebel.
Lonec s sestavinami pustimo stati 24 ur.
Sledi pogovor o tem kaj smo delali, zakaj smo dodali med, ter kaj se dogaja sedaj. Naslednji dan meliso ožamemo in tekočino precedimo.
Tako je melisin sok pripravljen za pokušino. Z otroki poskusimo sok, ga prelijemo v steklenice ter ga na zaključnem srečanju naslednji dan ponudimo tudi staršem.
EVALVACIJA
Namen priprave melisinega soku je bil, da se otroci spoznajo s samim postopkom priprave in ob tem uživajo. Otroci so pri dejavnosti razvijali fino motoriko, ko so trgali, rezali in mečkali metine liste. Veliko smo se pogovarjali o skrbi za rastline in o pomenu medu za zdravje.
Menim, da je dejavnost v celoti uspela, saj so se otroci skozi celoten potek priprave soku zabavali in jih k sodelovanju sploh ni bilo potrebno pretirano vabiti. Uspešnost izvedbe pa se je pokazala na obrazih otrok, ko so poskusili sok in ga kasneje tudi ponudili staršem ter veselo pripovedovali kako smo ga skupaj pripravili. Pripovedovali so kdo je nabiral listke, kdo je dodajal med, kdo je ožemal, precejal, kako je bilo potrebno počakati do drugega dne, da so listki spustili okus, da je nastal sok itd.
LITERATURA IN VIRI
Čebelarska zveza Slovenije. (2015). Čebele in okolje. Ljubljana.
Gostinčar, S. (2018). Melisa, panaceja. Pridobljeno iz PublishWall: https://publishwall.si/meda.polnaslkeda/post/395835/melisa-panaceja
Kurikulum za vrtce. (2016). Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Rehar Klančič, M., Pirc, D., & Kojek, B. (2016). Medovite rastline na vrtu in v okolici čebelnjaka.
Коментарі