UVOD
V mesecu aprilu sem pričela z obiskovanjem izobraževanj, ki so potekala na Gimnaziji Celje center v sklopu izobraževanja Munera 3.
Na izobraževanju api-pedagogike pod vodstvom predavateljice Nine Ilič iz zavoda Eneja (Zavod za razvoj empatije in ustvarjalnosti), smo slišali veliko zanimivih idej, ki sem jih sproti poskušala prenašati na otroke v našem vrtcu. Trenutno delam v oddelku prvega starostnega obdobja (1-2 leti), kot pomočnica vzgojiteljice za štiri ure in v oddelku drugega starostnega obdobja (3-4 leta), prav tako za štiri ure kot vzgojiteljica. Dejavnosti sem izvajala z otroki obeh skupin.
JEDRO
Uporabila sem metodo razlage, metodo prikaza, metodo pogovora, metodo opazovanja in lastno aktivnost otrok.
Oblike dela: skupna, skupinska, individualna
Na svetovni dan zemlje (22.4.) sem otrokom pripravila majhne lončke, zemljo in gomolje, ki smo jih s skupnimi močmi posadili in nato razstavili na svoje garderobne omarice. Vse dni smo jih pridno zalivali in opazovali njihovo rast. To sem načrtovala že pred samim izobraževanjem iz api-pedagogike, kjer pa sem dobila potrditev, da sem na pravi poti, saj si ne želimo, da izumrejo naše čebele in nato še mi ljudje za njimi.
V prvem starostnem obdobju sva z vzgojiteljico Lidijo prav tako pripravili lončke in zemljo, ki so jih mali nadobudneži poskušali v veliki meri sami napolniti. V te lončke so otroci posejali različna semena. Tudi te lončke smo postavili na garderobne omarice in smo jih občasno skupaj zalivali in opazovali, kako poganjajo, rastejo naše rastlinice.
SVETOVNI DAN ČEBEL
Na izobraževanju api-pedagogike sem pa se odločila še, da skupaj z otroci druge starostne skupine posadimo na vrtčevskem igrišču še medonosni grm (Metuljnik), ki sem ga kar težko našla v našem majhnem mestu. Otrokom sem predstavila našo čebelo Krajnsko sivko in jim povedala tudi kakšna je razlika med italijansko in našo čebelo. Na plakatu smo jo podrobno pogledali in spoznali kako je zgrajena, našteli dele njenega telesa in se naučili kje živijo, zakaj in kako jih moramo čuvati (kdaj škropimo rastline), kaj nam dajejo in kako se obnašamo, ko smo v bližini njih.
Imeli smo različne dejavnosti:
- z lupami smo raziskovali travnik,
- spoznavali tudi druga majhna bitja, ki živijo na njem,
- šli smo si ogledat čebelnjak, ki je v »Parku naše kulturne dediščine«, ki je le korak od našega vrtca,
- nabrali smo kamenčke na bližnjem gramoznem igrišču,
- slikali smo čebele in pikapolonice s tempera barvami na nabrane kamenčke,
- okušali smo različne vrste medu…
Moj namen je, da se otroci seznanijo s čebelami, kako zelo so pomembne za nas vse in da spoznajo pridelke, ki so prav tako zelo pomembni za naše zdravje in dobro počutje. Poskušala sem jim razložiti čim več iz življenja čebel in jih naučiti, kako se morajo obnašati, ko se srečajo z njimi.
Litreratura, knjiga: Brez čebel ne bo življenja (Peter Kozmus, Boštjan Noč, Karolina Vrtačnik v sodelovanju s 66 najpomembnejšimi imeni s področja čebelarstva iz 32 držav sveta).
ZAKLJUČEK:
Moje mnenje je, da je potekala sama izvedba vseh naših dejavnosti zelo dobro, otroci so z zanimanjem sodelovali in se vključevali prav v vse dejavnosti, ki so potekala v samem vrtcu in v okolici vrtca. Otroci so se med vsemi naštetimi dejavnostmi zabavali, uživali in se tudi nekaj novega naučili.
Zapisala: Veronika Kodrič, dipl.vzg.predš.otrok
Comments