Avtor: Miha Vrbnjak, dipl. vzg.
Zavod: Vrtec Zarja Celje
POVZETEK
Rojenje čebel je čudovit naravni fenomen, ki se zgodi v čebeljem svetu, ko je zadoščeno določenim pogojem. Takrat starejše čebele zapustijo panj in se odpravijo iskat novo domovanje. V času rojenja nič ni prepuščeno naključjem, vse je natančno določeno in skrbno načrtovano. V čebelarskih krogih je znan pregovor: »En roj na veji – dva manj v panju.« Kar nam da še dodatno vedeti, kako pomembno je rojenje za čebele in čebelarski svet, vključno s čebelarji in čebelarstvom.
Pri delu v vrtcu smo poskušali otrokom približati čebele in čebelarstvo s pomočjo Api-pedagogike. Ker smo se prvič soočali s takšno temo, je bilo delo polno izzivov. Vseeno smo se potrudili in otrokom omogočili čim boljše izkustveno učenje.
Ključne besede: Api-pedagogika, rojenje, matica, matičniki, čebela.
UVOD
V mesecu maju smo obravnavali tematski sklop Čas, iz katerega smo nato prešli na tedensko pripravo Čebelji svet. Za pripravo smo potrebovali kar nekaj časa in zbiranja materiala, da smo lahko dejavnosti tudi izpeljali.
Pri obravnavi tematskega sklopa Čas, smo na zgodovinsko časovnico takoj za dinozavre umestili čebele. Otroci so bili z videnim presenečeni, še posebej kasneje, ko smo za čebele dodali prednike ljudi. Niso si mogli predstavljati, da so čebele dlje na svetu kot ljudje. To je bil nek uvod v novo podtemo sklopa, ki je bila otrokom še manj ali celo nepoznana, vendar nadvse zanimiva.
V članku smo namenoma izpostavili rojenje čebel, ki je pri delu z otroki predstavljalo največji izziv, saj ga je težko predstaviti v primeru, da oseba ni fizično prisotna pri samem rojenju ali ogrebanju.
JEDRO
UVOD V ROJENJE ČEBEL
Rojenje čebel je naravno razmnoževanje čebeljih družin. Pri tem se družina razdeli na dva dela. En del ostane v panju, drugi del pa ga zapusti. Približno polovica čebel, včasih tudi več, se pridruži stari matici in si poišče novo domovanje. Preostale čebele ostanejo v panju in čakajo, da se iz pokritih matičnikov izleže mlada matica, se opraši in začne zalegati. Roj je popoln naraven začetek nove čebelje družine, saj z izjemo satja, zalog hrane in zalege s seboj prinese vse, kar potrebuje mlada čebelja družina za svoj razvoj. To je predvsem pomembno, ker s seboj ne prinese morebitnih bolezni, katerih povzročitelji imajo zatočišče v starem satju. Ko zapusti staro družino v panju, se delno otrese tudi varoj in zgradi novo satje. (Vlado Avguštin).
Letni življenjski krog čebel se začne v prvih izletnih dneh, ki lahko napočijo že sredi januarja, ko zacveti prvi teloh. V teh dneh čebele očistijo panje. Poleg tega se družina nekoliko razširi po satju, ki ga tudi očistijo. Uspešnost družine pri širjenju po satju je odvisna od živalnosti družine in izraženosti čistilnega vedenja. (Čebelarska zveza Slovenije).
Prve pašne dni nektar nima velikega pomena za čebelje družine, saj je v satju dovolj medenih zalog. Vendarle svež nektar spodbudi čebele k večji nabiralni aktivnosti in povečani vzreji zalege. (Čebelarska zveza Slovenije).
Pomembnejši je cvetni prah, ki ga čebele nanosijo v očiščeno satje in je glavni vir beljakovin v prehrani ličink in mladih čebel. Brez cvetnega prahu ni pravega spomladanskega razvoja čebel. Beljakovine potrebujejo tudi pašne čebele, ki jih porabijo za obnovitev telesnih celic. (Čebelarska zveza Slovenije).
PAŠA
V prvih pašnih dneh čebele začnejo vzrejati zalego. Po treh tednih se že pojavijo prve mladice, ki okrepijo družino in nadomestijo odmrle delavke. Ob pojavu dobrih paš se količina zalege še poveča, poleg tega čebelam uspe pripraviti prve sveže zaloge medu, zato začne primanjkovati prostega satja. Če je v panju dovolj prostora, mlade čebele gradijo novo satje. (Čebelarska zveza Slovenije).
Če je družina številna, čebele začno graditi tudi trotovino. Na količino zgrajene trotovine vplivata količina zalege in razširjanje matičnih feromonov. Graditev satja pa na splošno spodbujata obilna paša ter prisotnost zalege in matice v panju. Nanovo zgrajeno satje matica ob zmernih pašah zaleže. Če je paša zelo obilna, jo prehite čebele z vnašanjem novega nektarja. Prisotnost zalege v panju spodbuja pašne čebele k večji aktivnosti. Zalega oddaja poseben feromon, signalno snov, ki poveča motivacijo odraslih čebel za pašno aktivnost. (Čebelarska zveza Slovenije).
Na rojenje čebel imajo precejšen vpliv prav matični feromoni. Ko v panju narašča število čebel in začne primanjkovati prostora za širjenje gnezda, se zmanjša prehodnost panjskih ulic. Dodatno se pojavi še neugodna večja količina pokrite zalege od odkrite. To običajno pomeni večje število brezposelnih mladih čebel, ki bi se morale usmeriti v krmljenje ličink. Če so pašne razmere takšne, da dovoljujejo oblikovanje manjših zalog medu, potem imamo odlične možnosti za začetek priprave na roj. Ob obilnejši paši se lahko čebele hitreje preusmerijo na pašo, kar razbremeni panj natrpanosti in nezadostnega krmljenja ličink z nastajajočim mlečkom mladic. (Čebelarska zveza Slovenije).
ČAS ROJENJA
Rojenje je najpomembnejša faza v življenju čebelje družine, ki v naravi zagotavlja obstoj družine. Je najbolj nenavaden (spektakularen) dogodek v življenju čebel. Zrak je poln na tisoče brenčečih čebel, ki iščejo matico in prostor, kjer bi se zbrale v grozd. Ko se zberejo v grozd, se delavke hitro organizirajo in začnejo iskati novo gnezdo. (Čebelarska zveza Slovenije).
Večina rojev izleti sredi pomladi (maja ali junija), prvi se lahko pojavijo že prvi teden v aprilu, zadnji pa so lahko tudi v avgustu in zgodaj septembra. Čas rojenja je različen od sezone do sezone in od območja, kjer čebele živijo. Več kot 40% družin, ki so izrojile in uspešno zgradile novo gnezdo, bo na koncu poletja še enkrat rojilo. (Čebelarska zveza Slovenije).
Neposredne priprave na rojenje se začnejo 2-4 tedne pred izletenjem prvega roja, ko število delavk v družini hitro narašča. Najpomembnejša priprava je vzreja nove matice. Ko se v družini razvija mlada matica, je družina pripravljena na rojenje. (Čebelarska zveza Slovenije).
Prvi znak rojilnega vedenja je pojavljanje novih matičnikov.
Družina navadno izroji dan pred ali po zaprtju prvega matičnika, kar je 8-10 dni po začetku vzreje matice, s čimer je zagotovljeno, da bo v preostali družini prisotna vsaj ena matica. Notranji dejavniki lahko čas prvega roja spremenijo. (Čebelarska zveza Slovenije).
PRVI ROJI
Teden dni pred rojenjem, se matici zadek zmanjša, da lahko leti. Delavke postanejo nekaj dni pred rojenjem relativno mirne, grozd lahko opazimo mirno sedeti na dnu satja.
Mir in tišina predrojilnega razpoloženja se dramatično spremeni na dan rojenja, ko čebele izbruhnejo iz panja na videz neorganizirano in noro. Roj navadno izleti iz panja pozno zjutraj ali zgodaj popoldan med enajsto in trinajsto uro, vendar lahko izleti kadarkoli tekom dneva. Zaradi nepredvidljivosti rojenja, delavke začnejo že 10 dni pred rojenjem požirati med, da si zagotovijo zadostno količino hrane, ko roj vendarle izleti. Roječe čebele nosijo v golši do 36 mg medu. (Čebelarska zveza Slovenije).
Vznemirjene čebele preganjajo, grizejo in vlečejo matico. Nenadoma izbruhnejo iz panja in navadno vzamejo s seboj tudi matico. Včasih matica ostane v panju ali se vrne vanj, takemu roju rečemo »lažni roj«. V takem primeru v grozd zbirajoče čebele postanejo živčne, ponovno vzletijo in se vrnejo v panj. (Čebelarska zveza Slovenije).
Če se matica pridruži roju, se ostale še letajoče čebele pridružijo roju in čebele iskalke začnejo iskati nov prostor za gnezdo. Ker je matica stara in težko leti, se usede blizu čebelnjaka, kjer roj počaka tudi dan ali dva, da ga najdemo in ogrebemo. Prvi roj s staro matico imenujemo PRVOTNI (PRIMARNI) ROJ – PRVEC. (Čebelarska zveza Slovenije).
DRUGI ROJI
V matični družini, kjer je ostala pokrita in nepokrita zalega delavk in matic in okrog 40% odraslih delavk, še ni konec z rojenjem. Po izhodu prvega roja, delavke še vedno vzrejajo matice in zalego, da si bo družina številčno opomogla. (Čebelarska zveza Slovenije).
Ko se izleže deviška matica, iz družine izroji drugi roj – DRUGOTNI (SEKUNDAREN) ROJ- DRUJEC, ali pa matica pobije vse ostale še neizležene matice in začne kraljevati v svojem kraljestvu. Najbolj pogosto prvi roj z deviško matico izroji 2-4 dni po izleganju deviške matice, naslednji pa nekaj dni po izleganju naslednje matice. Iz družine navadno izroji 0-4 sekundarnih rojev povprečno 1-2. V vsakem naslednjem roju je manj čebel. (Čebelarska zveza Slovenije).
Drugotni roji so zelo podobni prvotnemu, le da mlada matica raje sodeluje pri rojenju kot stara. Čeprav samo ena matica izroji v drugotnem roju, pa včasih v kaotičnih razmerah rojenja pobegnejo še druge mlade matice, tako da lahko roj vsebuje več kot tri matice. Matice tolerirajo prisotnost drugih nekaj ur ali dni. (Čebelarska zveza Slovenije).
Delavke v drugotnem roju nimajo tako polne medne golše, mlade čebele redkeje odletijo z rojem. Drugi roj izroji bolj zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Usede se dlje od čebelnjaka, višje od roja s staro matico, na veji pa počaka le nekaj ur. (Čebelarska zveza Slovenije).
ŠE NEKAJ ZANIMIVOSTI O ROJENJU
Razmnoževanje z rojenjem je rizičen proces in samo majhen odstotek rojev preživi v zmernih klimatih. Ravno zato ni presenetljivo, da obstaja močna korelacija med velikostjo roja, časovno usklajenostjo rojenja, rastjo in preživetvenimi možnostmi. Večji roji, ki izrojijo prej, lažje preživijo kot manjši in poznejši in kažejo tudi večjo začetno rast. (Čebelarska zveza Slovenije).
Dejavniki, ki povzročijo začetek vzreje matic so: velikost družine, velika količina zalege, starostna sestava, zmanjšan prenos matičnih feromonov. Verjetno je primaren dražljaj, ki sproži rojenje, povezan s količino hrane v družini, ki vpliva tudi na prve tri faktorje. Rojivost družine ni odvisna samo od teh dejavnikov. Nekatere družine ne rojijo četudi v panju vlada velika gneča, druge pa rojijo tudi če imajo na voljo še prazen sat. Poznamo leta z mnogo roji – rojeva leta, pridejo pa tudi leta z zelo majhnim številom rojev. Tudi zunanja vpliva, kot sta slabe vremenske razmere in brezpašana doba v razvojnem obdobju, vzpodbujata rojilno razpoloženje. (Čebelarska zveza Slovenije).
Na začetku rojilnega razpoloženja lahko to vedenje s primernimi ukrepi še preprečimo. Podlaga vsakršnega tehnološkega ukrepa je povečanje prehodnosti panja, kar izboljša razširjenje feromonov s povečanjem števila socialnih stikov med različnimi čebelami. Običajno se vzporedno oblikuje novo okolje, ki omogoča dovolj zaposlitve mladim čebelam. Če je v panju stara ali slaba matica, pomaga zamenjava z novo, bolj reproduktivno matico. Če čebelar ne ukrepa in ne prepreči rojenja, čebele nadaljujejo priprave na roj. (Čebelarska zveza Slovenije).
OGREBANJE ROJA
Prav tako moramo pri rojih vzeti v zakup težave pri ogrebanju. Roj je najlaže ogrebsti, če sedi v obliki grozda na koncu veje, na robu krošnje nizkega drevesa. Vendar se roji pogosto usedejo na taka mesta, da je za ogrebanje potrebne veliko hladnokrvnosti, preudarnosti, iznajdljivosti in spretnosti, seveda pa tudi mirna roka čebelarja. (Vlado Avguštin).
Največja katastrofa za čebelarja so pobegli roji. Nemogoče je, da bi bil čebelar stalno pri čebelnjaku, kjer bi čakal na roje, zato so izrojene družine s pobeglim rojem eno izmed neljubih presenečenj, ki ga doživimo ob pregledu čebeljih družin. Prav zaradi tega je roj zaželen le pri čebelarju začetniku, ki bi rad povečal število svojih čebeljih družin, ali pri čebelarju, ki se intenzivno ukvarja s prodajo čebeljih družin. Sodobno čebelarjenje nas nekako sili v čebelarjenje brez rojev. S pravilno oskrbo in pravilnimi posegi v panju se lahko izognemo marsikateremu roju. (Vlado Avguštin).
PRIBLIŽAJMO ROJENJE ČEBEL OTROKOM
PRIPRAVA IN DEJAVNOSTI PO DNEVIH V TEDNU
Izobraževanje iz Api-pedagogike je bilo v veliko pomoč, da smo se lahko pripravili na podajanje znanja o čebelah na pravi način. Vodilo je bilo, da otrokom podamo vso nujno potrebno znanje, s katerim se bodo lahko v vsakdanjem življenju spopadli oziroma ga uporabili v kontaktu s čebelami. Žal nismo mogli saditi gredice, ker še čakamo na visoke grede, a smo se zato osredotočili na teme kot so api-terapija, čebelarstvo, zdrav način prehranjevanja, pravila lepega vedenja in nekaj tudi varstvo okolja.
Globalni cilj je bil otrokom približati čebele in jih pripraviti na vseživljenjsko sožitje s čebelami. Da bodo znali reagirati ob stiku, se pravilno vesti, spoštovati čebelo in vse kar je z njimi povezano, ter delati v smeri ohranjanja čebele in narave.
SPOZNAJMO ČEBELE
Najprej smo se strokovni delavci posvetovali in izbrali dejavnosti za otroke. Kot je bilo že omenjeno, smo k čebelam prešli iz spoznavanje občutka za čas. Zato smo prvi dan otrokom predstavili čebelo. Uporabili smo predvsem slikovni material. Posebej smo omenili otrokom življenjsko dobo čebele, telesne in značajske lastnosti in značilnosti in dodali še nekaj zanimivih dejstev.
Enega izmed predalčnikov, ki je kot nalašč oblikovan kot panj, smo uporabili za primer panja in spoznali, kako se vedemo v okolici čebel in čebelnjaka. Da bi bilo še bolj zanimivo, smo uporabili zvočni posnetek čebele. Ko so otroci zaslišali posnetek, so se morali takoj umakniti od čebelnjaka oziroma reagirati situaciji primerno.
Dejavnost smo večkrat ponovili, sicer so otroci nalogo hitro osvojili, vendar jim je bila zelo všeč.
UREJENOST IN ORGANIZIRANOST ČEBEL
Naslednji dan smo se najprej pogovorili o občutkih, ki so jih doživljali ob pretekli dejavnosti. Ker so otroci pokazali zanimanje za čebele in kje čebele živijo, smo nadaljevali dejavnosti v to smer. Strokovni delavci smo imeli že pripravljen 1 AŽ panj, z nekaj čistimi satnicami oziroma deviškim satovjem. Z otroki smo se tako lahko hitro pogovarjali in raziskovali notranjost panja. Pri raziskovanju smo določili kje v panju je kuhinja, kje so sobe za otroke, kje je matica, kje je shramba itd. Pogovarjali smo se tudi o materialu iz katerega je panj. Nato smo otrokom predstavili še nekatere druge pripomočke za čebelarjenje, ki smo jih lahko pridobili od lokalnega čebelarskega društva in čebelarjev.
V nadaljevanju smo pripravili igralnico in jo spremenili v panj. Otroci so pomagali in ustvarjali ter označevali prostore, kotičke, razporejali stole in mize. Imeli so proste roke. Čez čas smo jih razdelili na skupine. Ena skupina je izdelovala naglavne kape s tipalkami, druga skupina čebele iz plastičnih lončkov in papirja in tretja skupina je iz plastelina poskušala narediti satovje. Vsake toliko smo skupine menjali.
Otroci so pridobivali občutek za organizacijo znotraj panja in nasploh.
ČEBELE NA DELO
V sredo je bil čas za gibalno oziroma vadbeno uro, ki smo jo namenili čebelam. Uporabili smo blazine, stožce, vedra, ovire itd. in se igrali čebelji vsakdan. Uporabili smo tudi mivko in na koncu očistili tudi drug drugega kot prave čebele delavke.
ČEBELE IŠČEJO NOV DOM
Otrokom poznavanje rojenja čebel ni tako pomembno, a ga vendarle lahko izpostavimo. Namreč samo rojenje čebel prikazuje izredno natančnost in naravnanost čebel, kakor tudi hierarhijo in vzorce vedenja, ki imajo vsi svoj pomen. Zato smo se v oddelku temu tudi posvetili.
Najprej smo si ogledali AV posnetek rojenja čebel. Z otroki smo se pogovorili o videnem. Otroci so bili videno razburjeni, nekaterim je bilo neprijetno, drugi so glasno komentirali. Zato smo jim skozi zgodbo o "Mami matici" predstavili potek rojenja, da so si še lažje predstavljali. Potegnili smo tudi smernice s pripravami, kadar gremo mi na morje, ali na izlet, ali kadar se družina seli v novo hišo ipd.
Nato smo prinesli otrokom na ogled satnico z matičniki, ki smo jo prav tako dobili od čebelarjev. Otroci so takoj opazili, da je drugačne oblike. Ugotovili so tudi, da je verjetno v njej matica, ki bo nekega dne odšla iz panja.
Zdaj smo otrokom postavili naslednje vprašanje: "Kaj se zgodi s čebelami, ko so končno zunaj panja?" Otroci so začeli mrzlično razmišljati in podajati odgovore. Prisluhnili smo jim in na koncu zavrteli posnetek ogrebanja roja. Sproti smo jim ob posnetku razlagali in objasnili vprašanja in opažanja.
Končno smo odšli na igrišče, kjer smo se igrali igro "Čebelar lovi čebele". Glede na število otrok v skupini, smo določili enega čebelarja, ki bo moral čebele loviti. Kot košaro za ogrebanje čebel smo uporabili odejo. Vsakega otroka oziroma čebelo, ki jo je čebelar ulovil, je moral nato pripeljati do odeje in tam je morala čebela počakati z drugimi čebelami. Lahko je klepetala, lezla, brenčala, ni pa smela zapustiti odeje.
Igro smo si zastavili kot izkustveno. Namreč ko so čebelarji nekajkrat polovili vse čebele, smo otrokom zastavili novo vprašanje: "Ali čebelar res lovi vsako čebelo posebej?" Otroci so razmišljali in ugotovili, da ne. Zato smo poskušali najti rešitev, kako privabiti čebele oziroma kako to počnejo čebelarji. Otroke smo vprašali tudi, v katerem primeru pa oni pridejo vsi skupaj na določen prostor. Kmalu so ugotovili, da je to ob pozivu vzgojitelja, staršev, kadar jim je kaj obljubljeno, ali si česa želijo.
Za konec so otroci objeli drevo in s tem naredili roj na veji. Mi, strokovni delavci, pa smo poskušali spraviti roj z veje. Poskušali smo z rokami, z metlo, s prigovarjanjem, petjem in se sproti pogovarjali z otroki. Otroci so uživali in niso želeli spustiti drevesa, saj jim je bilo zabavno, ko smo se mi trudili. Omenili smo tudi, kaj bi se zgodilo z uporabo dima, ali v primeru, da bi drevo posekali. Ker je bila dejavnost dolga, smo jo počasi zaključevali. Eden od strokovnih delavcev je šel po malico. Ko so otroci videli, da je malica in dobili poziv, naj si gredo umit roke, so vse čebelice veselo stekle v umivalnico. Pri malici smo ugotavljali, kako močne so čebele, če so skupaj. Tako kot mi, če sodelujemo.
MED IN MASAŽA
Za zadnji dan v tednu, smo si izbrali najbolj sladko temo za dejavnost, in sicer med. Med smo okušali, ga opazovali, eksperimentirali z njim in ga na koncu zmešali s kokosovim maslom, ter si naredili masažo stopal. Še posebej smo poudarili lastnosti medu in na kaj moramo biti pozorni pri ravnanju z njim.
Pogovarjali smo se tudi o pikih čebel. Otrokom smo pokazali pravo čebelje želo, ki ga je shranil eden od strokovnih delavcev po bližnjem srečanju s čebelo. O tem kaj storimo, če nas čebela piči, kako reagiramo in tudi o hudih oblikah reakcij v primeru alergij.
ZAKLJUČEK
Pri delu z otroki smo poskušali predstaviti predvsem rojenje čebel. Uporabili smo čebelarske pripomočke: košaro za ogrebanje, puhalnik, metlico, med, satnico z matičniki, slikovno in AV gradivo. Prav tako smo poskušali otrokom predstaviti rojenje skozi pogovor o medgeneracijskih odnosih.
Uspelo nam je približati rojenje čebel otrokom skozi gibalno igro oziroma praktični prikaz. Prav zato, ker so aktivno sodelovali, so si zapomnili rojenje čebel, kar se je potrdilo tudi v naslednjih preverjanjih znanja.
Najbolje bi si bilo ogledati rojenje in ogrebanje čebel v živo, a za to je potrebno imeti izpolnjenih nekaj dejavnikov. Takšen ogled bi moral biti skrbno načrtovan in izpeljan ob dani priložnosti v kolikor toliko kontroliranem okolju. Upoštevajoč tudi znanje in spretnosti čebelarja. Žal v okolici našega vrtca ni čebelnjaka, ki bi izpolnjeval takšne pogoje dostopnosti in varnosti.
VIRI IN LITERATURA
- spletna stran Čebelarske zveze Slovenije: https://www.czs.si/index.php
- spletna stran Čebelarstva Avguštin: https://augustin.si/
Comments