Čebela, preprosta žuželka, bi rekel človek…Pa je res? Seveda. Je. Preprosta žuželka - a ta drobna in marljiva žuželka predstavlja ključni pomen za obstoj življenja na našem planetu.
»Slovenija ima svojo avtohtono pasmo čebel (je zaščitena z zakonom o živinoreji – zato v Sloveniji ni dovoljeno gojiti čebel drugih ras) – kranjsko čebelo/Apis mellifera carnica (oz. kranjsko sivko, kot jo pogosto imenujejo čebelarji). Razvoj vrste je potekal v dolini severno in južno od Karavank, na obeh straneh meje med Avstrijo in Slovenijo, po zadnji ledeni dobi pred približno 10.000 leti. Kranjska sivka je druga najbolj razširjena podvrsta na svetu. Leta 1879 jo je August Pollman poimenoval kot kranjsko sivko (Apis mellifera carnica).
Telo čebele je sestavljeno iz 3 delov – glava, oprsje in zadek, ima 3 pare nog in 2 para kril (prednji sta večji). Je žuželka s popolno preobrazbo, kar pomeni da se iz jajčeca najprej razvije ličinka, nato buba in na koncu odrasla žival.
Čebela kranjska sivka komunicira s plesom, dotiki in feromoni – s plesom veliko natančneje opiše smer in razdaljo do pašnega vira kot druge čebele.
Medonosne čebele živijo v organizirani skupnosti, ki jo imenujemo družina. V 1 panju je v obdobju najburnejšega razvoja lahko do 60.000 čebel delavk, 1 matica in od nekaj 100 do nekaj 1000 trotov. Število čebel v gnezdu je odvisno od letnega časa, kakovosti matice, količine hrane, rase čebele in od izkušenosti čebelarja. Delo vseh čebel z izločanjem feromonov uravnava matica, katere poglavitna naloga je, da leže jajčeca. Za vsa druga opravila v panju skrbijo čebele delavke.
Čebela s pomočjo snovi, ki jih najde v okolju in s pomočjo izločkov iz svojega telesa izdela prav vse kar potrebuje: bivališče, zdravilo, krečilne snovi ter hrano (in zelo dobro obstojno ozimnico). Čebelja družina deluje v skladu z vrednotami, ki so pomembne tudi za življenje (in preživetje) človeštva – to so marljivost, sodelovanje, pripadnost, preskrbljenost in družina).«
Lilek, N. (2015), Čebelarji se predstavimo, Lukovica: Čebelarska zveza Slovenije;
Matica
»Se ne prehranjuje sama ampak jo hranijo čebele. Ali se bo iz čebelje ličinke izlegla delavka ali matica je odvisno le od prehrane v stadiju ličinke. Najprej so vse ličinke hranjene z matičnim mlečkom (izločkom posebnih žlez zelo mladih čebel, ki hranijo čebelje ličinke). Po 3 dneh pa začnejo čebele ličinke, ki bodo postale čebele delavke in troti, hraniti s cvetnim prahom in medom. Samo ličinko, iz katere se bo razvila matica, še naprej hranijo z matičnim mlečkom. Čebele delavke ne morejo zalegati mladih čebel, zato čebelja družina brez matice propade.«
Lilek, N. (2015), Čebelarji se predstavimo, Lukovica: Čebelarska zveza Slovenije;
Čebele delavke
»Prvo čebelje opravilo v panju je čiščenje celic – mladica se najprej nekoliko očedi in nahrani, nato pride na vrsto čiščenje celic (ne samo ene ampak več celic). Dan ali 2 za tem, ko se izležejo, začnejo mladice pokrivati zalego. Obe vedenji sta običajni do starosti 10 dni. Nekaj dni stare čebele že začnejo tudi spremljati matico. V spremstvu matice po navadi zasledimo do 2 tedna stare čebele, lahko pa se pojavijo tudi čebele, stare kar 5 tednov. Mladice negujejo tudi zalego, to je pa povezano z začetkom izločanja matičnega mlečka iz krmilne in čeljustne žleze. Mladice začnejo negovati zalego navadno okoli 6. dneva starosti in to delajo do starosti 2. tednov, lahko pa tudi dlje. Okoli 10. dneva starosti se vključijo v čiščenje panja, gnetenje cvetnega prahu v celice in sprejemanje nektarja od svojih vrstnic, ki ga vnašajo v celice. Kakšen dan starejše čebele lahko sodelujejo tudi pri graditvi satja. Vsa panjska opravila so običajna za čebele, stare do 3 tedne, naloga starejših pa je zlasti nabiranje medičine in cvetnega prahu. Nekoliko mlajše kot pašne čebele so stražarke in prašeče se čebele na bradi.
Opisano zaporedje panjskih opravil ni strogo določeno, saj lahko ena in ista čebela čez dan sodeluje pri različnih opravilih. Čebele tudi veliko počivajo in se sprehajajo po panju, celo do 2 tretjini časa. V panju je vedno dovolj počivajočih čebel in te se lahko na hitro preusmerijo k opravilom, ki so družini najbolj nujna. Potrebe družine se izrazijo s povečanim številom zunanjih in notranjih dražljajev, ki čebele spodbujajo k določenim dejavnostim. Čebele delavke med sezono živijo do 3 tedne, pozimi pa do 5 mesecev.
Ker so odnosi v čebelji družini natančno urejeni, lahko družina uspešno vzdržuje ustrezno temperaturo, nabere veliko količino cvetnega prahu, proizvede veliko medu ter se brani pred sovražniki.
Vsaka družina pa ima specifične lastnosti, kot so poseben vonj, sposobnost nabiranja medičine, graditev satja, odpornost na mraz, nagon za rojenje, odpornost proti boleznim…«
Lilek, N. (2015), Čebelarji se predstavimo, Lukovica: Čebelarska zveza Slovenije;
Troti
»V panju so tudi troti, katerih naloga je, da oprašijo (oplodijo) matico, poleg tega pa čebele ob njihovi navzočnosti intenzivneje nabirajo nektar in gradijo satje. Matica se s troti ne praši v panju. Mlada in neoprašena matica izleti na t.i. praho, med katero se spari z več kot (7-20) trotov. Ko je matica oprašena, ne izleti več iz panja (razen če čebelja družina roji), temveč v panju leže jajčeca. Živi lahko približno 5 let, vendar jo čebelarji navadno na vsake 2 ali 3 leta zamenjajo z drugo, mlajšo matico. Navadno ne umre sama, temveč jo, če je čebelar prej ne zamenja, ubijejo čebele, ker ne more več dovolj uspešno zalegati.
Troti so v panju samo v obdobju rojilnega razpoloženja, sredi poletja. Od začetka do sredine julija pa jih čebele odstranijo iz panja. Rojilna doba, to je čas, ko se čebelje družine razmnožujejo, je mimo, mladih in neoprašenih matic ne bo več, zato jih družina ne potrebuje več.«
Lilek, N. (2015), Čebelarji se predstavimo, Lukovica: Čebelarska zveza Slovenije;
Biodiverzieta in biotska raznovrstnost
»Biodiverziteta je raznolikost živih organizmov« (Ambrožič Ergaver et al., 2020 : 36), pestrost življenja na Zemlji v vseh najobsežnejših oblikah, ne le raznovrstnost živih vrst pač pa tudi raznolikost znotraj posameznih vrst (njihova genska pestrost in vsa pestrost ekosistemov, kjer te vrste prebivajo). Raznolikost najdemo tako v rastlinskem kot tudi živalskem svetu ter v raznolikih pojavnih oblikah (različne vrste rastlin in živali, barve, velikost, način gibanja, oblike, različni habitati, genska raznovrstnost znotraj posamezne vrste...).
»Biodiverziteta, kot jo poznamo danes, je nastala v milijardah let razvoja življenja. Pomembna značilnost biodiverzitete je izjemna povezanost organizmov, ki sami ne bi mogli preživeti, skupaj pa sestavljajo edinstven preplet, ki odločilno vpliva na razmere na našem planetu.
Biodiverziteta znotraj ene vrste (genska raznolikost med posamezniki iste vrste) je tista, ki zagotavlja večjo možnost obstoja vrste. Biodiverziteta v smislu raznolikosti živih organizmov pa je tista, ki zagotavlja večjo možnost obstoja ekosistema.
Na svetu je bilo doslej opisanih okoli 1,2 milijona vrst živali, od tega skoraj milijon žuželk in okoli 300.000 vrst višjih rastlin. Več kot polovica vrst sploh še ni odkritih! Slovenija se ponaša z eno največjih biodiverzitet v Evropi. Po doslej znanih podatkih živi pri nas okoli 21.000 vrst živali (od tega okoli 18.000 vrst žuželk) in okoli 3.000 vrst višjih rastlin.
Dobrine, ki nam jih nudi biodiverziteta, so tako samoumevne in vsakdanje, da se jih večinoma niti ne zavedamo. Rastline zagotavljajo kisik in čistijo zrak, gozdovi in mokrišča čistijo in zadržujejo vodo ter tako preprečujejo poplave in sušo.
Biodiverziteta je tudi vir hrane, zdravilnih učinkovin, snovi in obnovljivih virov energije, povečuje priljubljenost krajev, kamor hodimo na oddih in rekreacijo, je vir navdiha za raziskovalno in umetniško ustvarjanje.
Ker pa vse večje zahteve ljudi po življenjskem udobju skupaj z naraščanjem prebivalstva zahtevajo vedno večje izkoriščanje naravnih virov se pritisk na okolje kaže tudi kot onesnaževanje in spreminjanje naravnih življenjskih prostorov, kot vse bolj izrazite podnebne spremembe in vse pogostejše tujerodne invazivne vrste.
Neizogibne posledice vidimo v izumiranju vrst in s tem hitrem upadanju biodiverzitete. Vrste so nenadomestljive. Vrsta ki izumre, je izgubljena za vse večne čase, skupaj z vsemi lastnostmi in povezavami, ki so se izoblikovale v dolgem času njenega razvoja.
Eden glavnih organiziranih načinov varovanja biodiverzitete so zavarovana območja. Vendar to vsekakor ni dovolj! Za varovanje biodiverzitete se moramo zavzemati vsi in povsod, tudi na območjih, ki niso zavarovana.
Nadaljnji razvoj in blagostanje naše družbe bosta odvisna od tega, kako učinkovito bomo znali uskladiti naš način življenja in ohranjanje biodiverzitete. Naučiti se moramo spoštovati naravo in uporabljati njene vire na način, ki ne bo puščal trajnih posledic. Le tako bo omogočeno dostojno življenje tudi prihodnjim generacijam. Odgovoren odnos do narave in okolja je moralna dolžnost vsakega posameznika!«
Vir:
https://www.naturaviva.si/o-biodiverziteti/ (Sneto dne: 9.6.2022)
Prav zato se mi zdi izjemnega pomena izobraževati predšolske in šolske otroke o pomembnosti ohranjanja biodiverzitete, biotski raznovrstnosti, sobivanju, soustvarjanju zdravega planeta za generacije v odraščanju in zanamci, saj bomo le tako kot živa bitja ohranili življenje na tem prekrasnem planetu in ga kot takšnega predali tudi naprej našim zanamcem, ki si zaslužijo živeti v mirnem in zdravem raznovrstnem okolju.
Vzgoja in izobraževanje otrok o biodiverziteti in s tem povezanim ohranjanjem zdravih živih bitij
Skupaj z otroki bi se najprej pogovorili, kaj biodiverziteta pravzaprav sploh je, kaj to pomeni, zakaj je pomembna in zakaj biodiverziteto izgubljamo, kaj bi lahko storili, da bi le-to ohranili v čim večji možni meri.
Cilji:
▪ Globalni:
Doživljanje in spoznavanje žive in nežive narave v njeni raznolikosti, povezanosti, stalnem spreminjanju in estetskih razsežnostih;
Razvijanje naklonjenega, spoštljivega in odgovornega odnosa do žive in nežive narave;
▪ Operativni:
Otrok odkriva, spoznava in primerja živo in neživo naravo;
Otrok odkriva, spoznava in primerja živa bitja, njihova okolja in sebe kot enega izmed njih;
Otrok spoznava, da se živa bitja med seboj sporazumevajo, da iz okolja nekaj sprejemajo in v okolje nekaj oddajajo, se razmnožujejo, živijo in umrejo;
Oblike dela:
▪ Skupna
▪ Skupinska
Metode dela:
▪ Metoda pogovora
▪ Metoda razlage
▪ Metoda opazovanja, zaznavanja, občutenja
▪ Metoda prikazovanja
▪ Lastne aktivnosti
Metodologija:
▪ Eksperimentalna empirična raziskava
Najprej v jutranjem krogu otroke vprašam, kaj so to živa bitja, skupaj naštejemo nekaj živali, rastlin, katere izmed teh najdemo v zraku, vodi, tleh, kako so si med seboj podobni, se razlikujejo? Potem vsak nariše svojo najljubšo žival, jo opiše (katera žival je, kje živi, kako oz. s čim se prehranjuje) in skupaj poskušamo najti »vzporednice« oz. enake/podobne lastnosti (kje živi, s čim se prehranjuje, kako se obnaša itd.). Potem se odpravimo na »doživljajski sprehod«, smo pozorni, katere živali/rastline opazimo, se o njih pogovarjamo in poskušamo najti živa bitja s podobnimi lastnostmi. Raziskovanje biotske raznovrstnosti nadaljujemo s pogovorom o tem, zakaj je za nas to pomembno, kaj nam zagotavlja, kako nastane hrana in katera bitja so pri tem pomembna, katera sodelujejo, kako; zakaj biotska raznovrstnost izginja, kateri dejavniki na to vplivajo in kaj bi mi kot posamezniki lahko naredili/spremenili, da bi se ta pojav zmanjšal;
Vse odgovore bi zabeležili/narisali, da bi otroci vedeli, o čem smo se pogovarjali – s tem bi potem povezala tudi api-pedagogiko. Kako? Tako – zakaj so čebele za nas pomembne? Kaj nam zagotavljajo? Kakšna je njihova vloga? Kako bi jim pomagali? Ko bi se vse to pogovorili, pa bi spoznali tudi, katere so medovite rastline, kje vse jih lahko najdemo – potem bi nekatere izmed njih poskušali poiskati na bližnjem travniku/gozdu, nekatere izmed njih (meta, žajbelj, sivka, melisa, materina dušica, bazilika, ognjič, timijan) pa bi tudi sami posadili v visoko gredo na vrtčevskem atriju in bi opazovali prelet čebel, nabiranje medičine, cvetnega prahu…
Viri:
▪ Lilek, N. (2015): Čebelarji se predstavimo, Lukovica: Čebelarska zveza Slovenije, 2015
▪ https://www.naturaviva.si/o-biodiverziteti/ (Sneto dne: 9.6.2022; 18:20)
▪ Interno gradivo Api-pedagogika, Ilič, N. (2022), Zavod za razvoj empatije in ustvarjalnosti Eneja
Comments