Narava nam ponuja veliko izzivov in prav tako se lahko poigramo matematiko. Na papir narišete rožico, zarišete pot, poiščete in izberete si različno žuželko, ki bo potovala na cvet. Vzemite kamenček in ga s prstih obeh rok potiskate do cveta. Tako bosta usklajeno delovali obe polovici možganov. In kadar za gibanj v naravi zmanjkuje časa, si lahko gibanje ustvarimo sami.
Pedagoški cilji:
- Razvijanje prstne spretnosti oz. t.i, finemotorike.
Implementacija:
Nevroznanstveniki so z raziskavami potrdili, da gibanje zelo pozitivno vpliva na delovanje možganov. Gibanje pripravi možgane na učenje in jih v otroštvu pomaga organizirati. Ko se gibljemo, zadnji, spodnji del možganov postane zelo aktiven in živci posredujejo informacije v višje predele možganov, ki jih uporabljamo za koncentracijo. Z gibanjem smo lahko bolj koncentrirani, koncentracijo pa ohranimo dlje časa. To je en vidik gibanja, na katerega so opozorili nevroznanstveniki.
Comments