Vizitka

ZAVOD ZA RAZVOJ EMPATIJE IN USTVARJALNOSTI ENEJA socialno podjetje

Skrajšan naziv: Zavod Eneja so.p. 

Toplarniška 9, Ljubljana 

 

Matična številka: 6768318000

Davčna številka: 39141489

Trr: SI56 6000 0000 0491 085, Hranilnica Lon d.d., Kranj

Direktorica: Nina Ilič

 

PE Zasebni vrtec LUNBA

Cesta Dolomitskega odreda 12a, 1000 Ljubljana

Matična številka: 6768318001

Davčna številka: 39141489

Trr: SI56 6000 0000 0491 085, Hranilnica Lon d.d., Kranj

PE MedaPolnaSkleda, Center občebelarskih dejavnosti

Toplarniška 9, 1000 Ljubljana

Matična številka: 6768318002

Davčna številka: 39141489

Trr: SI56 6000 0000 0491 085, Hranilnica Lon d.d., Kranj

O Zavodu Eneja

POSLANSTVO

 

Socialno podjetje Zavod Eneja je ustanovljeno z nepridobitnim namenom na avtonomno pobudo podjetnice Nine Ilič za namen trajnega opravljanja dejavnosti po načelih socialnega podjetništva v korist notranjih in zunanjih udeležencev, uporabnikov in širše družbene skupnosti - javno koristno delovanje.

 

Javni interes dosegamo z namenom trajnega opravljanja dejavnosti socialnega podjetništva z družbenim učinkom ali drugih dejavnosti z namenom trajnega zaposlovanja najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela, uporabniki naših storitev pa so prav tako pretežno najranljivejši posamezniki ali skupine v lokalni in širši družbeni skupnosti.

 

Vključujemo se v trajnostne razvojne projekte, ki stremijo k zadovoljevanju aktualnih družbenih potreb, pri čemer sodelujemo z različnimi deležniki, storitve ZE pa so prilagojene in dostopne vsem zainteresiranim uporabnikom.

 

Ključni tržni segmenti Zavoda Eneja so na področju doseganja družbenih učinkov pri razvoju empatije in ustvarjalnosti. Nenehno prilagajanje družbenim spremembam in potrebam posameznikov s pomočjo družbenih inovacij nas razločuje od drugih ponudnikov na trgu.

 

Izjava o poslanstvu nam služi najprej kot podlaga za razvoj prihodnjih strategij pri sprejemanju strateških odločitev, v nadaljevanju pa služi za realizacijo vizije Zavoda Eneja.

 

VIZIJA

 

Trajnostno naravnano socialno podjetništvo na področju proizvodnje ekološke hrane, ekološkega čebelarstva in pridelave ekoloških sadik medovitih rastlin na sonaraven način na samooskrbnem posestvu z družbenim učinkom.

 

Izjava o poslanstvu je javna listina.

Zavod Eneja je idejni nosilec in skrbnik prijetne izobraževalne točke za oddih in naravno rekreacijo: medovitega vrta na Grbi in je tudi kontakt za povezovanje pedagoških programov na Čebelji poti.

 

Pripravlja vsebinski, organizacijski in logistični del pustolovščin na Čebelji poti, ki so namenjene pretežno vrtčevskim skupinam.

Zavod Eneja je api točka za prehransko svetovanje, medeno masažo, predihavanje z aerosoli, predavanja in delavnice za samopomoč terterapijo s pomočjo čebel, ki ni zasnovana zgolj v smislu delovne terapije, temveč holistično.

Zavod Eneja vsebinsko bogati ljubljansko Čebeljo pot tudi s svojima poslovnima enotama:

  • Zasebni vrtec Lunba je edini vrtec v Sloveniji (morda celo na svetu), ki razvija ekoinovacijo: program API VRTEC, pedagoški program za optimalni psiho-socialni in emocionalno-gibalni razvoj otrok, ki z dejavnostmi na vsaki od svojih petih postaj pokriva vseh šest področij pedagoškega dela (jezik, narava, družba, umetnost, matematika, gibanje).

  • MedaPolnaSkleda, Center za občebelarske dejavnosti.

kranjska sivka siva.jpg
Kako delamo v Zavodu Eneja so.p.

DRUŽBENA ODGOVORNOST ZAVODA ENEJA

 

Še ne tako daleč nazaj, pred dobrega pol stoletja je veljalo, da je družbena odgovornost na posamezniku - poslovnežu, sčasoma pa se je pojem začel nanašati na podjetja. Deležniki pri tej družbeni odgovornosti pa so danes vsi, ki so kakor koli povezani z določenim podjetjem, ki se deklarira za družbeno odgovornega. Povezanost ni nujno lastniška, gre tudi za podjetja in posameznike, ki so povezani s politiko in prakso družbeno odgovornega podjetja, imajo nanj vpliv ali imajo delež v tem podjetju.

K družbeni odgovornosti podjetja so etično zavezani tudi njegovi kupci oz. uporabniki storitev tako, da po svojih zmožnostih in interesu zagotavljajo povratne informacije o storitvah, ki so jih bili deležni in s pravičnim plačilom zanje.

 

Gradniki družbene odgovornosti so ekonomska, zakonska, etična in filantropska odgovornost. Ekonomsko odgovorno podjetje si ne more privoščiti izgube, ekonomska odgovornost je locirana v sam vrh, ker je temelj izvrševanja vseh drugih odgovornosti.

Vsako podjetje mora delovati v skladu z državno zakonodajo in predpisi, ki so pravni okvir za izvajanje dejavnosti podjetja. Etična odgovornost je logično nadaljevanje zakonske, pokriva vse tiste aktivnosti, ki jih od podjetja pričakuje družba, vendar niso urejena z zakoni.

 

Filantropska odgovornost pomeni različne aktivnosti, ki so fakultativne narave, npr. donacije, prispevki, sponzorstva ipd. Filantropsko odgovorno podjetje izvaja filantropijo v skladu s svojimi finančnimi in kadrovskimi zmožnostmi, zato manjko filantropske odgovornosti še ne pomeni družbene neodgovornosti.

 

Zavod Eneja je že od ustanovitve dalje družbeno odgovorno na vseh področjih svojega delovanja. Na lastno iniciativo tudi kot socialno podjetje delujemo na družbenem in okoljevarstvenem področju v okviru svojega vsakdanjega poslovanja ter sodelovanja z akterji v svojem okolju.

 

Družbena odgovornost je naša zavezanost, da se vedemo v skladu s poslovno etiko in se usmerjamo v razvoj, hkrati pa se usmerjamo v aktivnosti za izboljšanje kakovosti življenja zaposlenih, lokalne skupnosti in širše družbene skupnosti. Aktivno se udejstvujemo in se zavzemamo za varstvo okolja v skupnosti v sodelovanju s podobno usmerjenimi podjetji.

 

Naš cilj je povečevanje konkurenčnosti podjetja, doseganje odličnosti in sooblikovanje trajnostne družbe. Delovanje Zavoda Eneja stremi k zagotavljanju sočasne maksimizacije koristi vseh, ki prispevajo k naši dolgoročni rasti.

 

Ustanoviteljica Zavoda Eneja:

Nina Ilič

Pri nas se vedno veliko dogaja, ker smo socialno podjetje. Odzivamo se na spremembe okrog nas in pri nas, plevel pa sproti pulimo. Družbeni problemi so za nas izzivi, da najdemo vedno znova inovativne rešitve, zato lahko rastemo, se razvijamo in smo vsak dan boljši. Širimo krog zadovoljnih uporabnikov naših storitev in sodelavcev.

 

Temeljni cilj socialnih podjetij je vedno izboljšanje družbene blaginje. V socialnem podjetju gre proces od spodaj navzgor, od posameznika preko skupin in navzgor do celotne družbene skupnosti, v smislu uspešnega superorganizma.

 

Socialno podjetje je v korist najprej družbi, potem koristnikom raznolikih dejavnosti in projektov socialnega podjetja in končno tudi aktivno vključenim posameznikom preko različnih vrst dela. Družbene dejavnosti so prepletene in vpletene v vsa področja človekovega delovanja, zato je težko v rešitvah razločiti vzrok od posledice in obratno.

 

Ključna tržna niša socialnega podjetja je reševanje najbolj perečih družbenih problemov na vedno nove načine: to so socialne oz. družbene inovacije, gonilna sila sprememb in nov vir rasti na vseh področjih. Dvig in nenehna rast kvalitete človekovega življenja na poklicnem in zasebnem področju so motiv za iskanje inovativnih modelov z visoko dodano vrednostjo v socialnem napredku javne in zasebne sfere.

 

Sodobni družbeni izzivi so trajnostno zaposlovanje, zagotavljanje ustrezne in dostojne socialne zaščite, odpravljanje socialne izključenosti in revščine ter izboljšanje delovnih pogojev. Na najvišjem državnem nivoju so ti družbeni izzivi prioriteta zakonodajne regulative in proračunskega financiranja s posodobitvijo zaposlitvenih in socialnih politik in dostopnostjo socialnih podjetij do finančnih sredstev.

 

V socialnem podjetju gre za zaposlovanje s pomočjo socialnih inovacij, razvoj trajnostne mobilnosti delavcev, uveljavljanje enakih možnosti, preprečevanje diskriminacije, kakovostno in trajnostno zaposlovanje, ustrezno in dostojno socialno zaščito ipd. v smislu boja proti revščini in socialni izključenosti, še posebej za pripadnike ranljivih skupin.

 

Družbena inovacija obravnava nove ideje, koncepte in strategije, ki odgovarjajo na potrebe družbe, kot so delovni pogoji, izobraževanje, zdravstvene storitve, opolnomočenje in razvoj skupnosti. Namen družbenih inovacij je razvoj posameznikov in krepitev civilne družbe. Družbene inovacije ustvarjajo boljši svet, tako da na učinkovit način rešujejo obstoječe kulturne, družbene, okoljske in ekonomske izzive. Razvijajo jih lahko posamezniki, skupine ali organizacije, odvijajo se lahko v neprofitnem, profitnem ali javnem sektorju. V praksi pa se vse pogosteje kaže, da družbena inovacija uspešno poveže vse tri sektorje.

 

Socialno podjetje deluje v okviru tržnega gospodarstva in s socialnimi inovacijami prodira na trg in v družbo in generira nove družbene pojave. Z novimi modeli, ki učinkovito odgovarjajo na potrebe družbe in ustvarjajo nove družbene odnose in sodelovanja zagotavlja splošne koristi in končno povečujejo tudi zmogljivost družbe za ukrepanje. Socialno podjetje poleg ekonomske vrednosti naslavlja tudi potrebe in izzive družbe ter ustvarja družbeni učinek, združuje moč in obseg, ki ga lahko zagotovijo velike korporacije z empatijo in poslanstvom nevladnega sektorja.

 

V današnjem času in razmerah socialne oz. družbene inovacije ponujajo dolgoročne rešitve za aktualne probleme in nove priložnosti za razvoj na gospodarskem in družbenem področju. Razvoj pomeni uspeh na vseh področjih, ne samo na enem ali dveh na račun vseh drugih. Gre za delovanje v sožitju, ne v parazitskem odnosu, za večdimenzionalen proces, ki poleg gospodarske rasti, zmanjševanja neenakosti in revščine vključuje tudi spremembe v družbenih strukturah, prepričanju in vrednotah ljudi ter nacionalnih institucijah. Gospodarski in družbeni problemi so prepleteni in jih ni mogoče reševati ločeno, reševanje enih vpliva na reševanje drugih in obratno.

 

Socialno podjetje z orodjem inovativnih rešitev – procesi, storitve, modeli, način financiranja, odnos, obnašanje ali gibanja - predstavlja bolj učinkovito, sposobno, trajnostno ali pravično rešitev za družbene probleme in potrebe od obstoječih rešitev. Deluje na ravni najbolj ogroženih socialnih skupin ali posameznikov, na ravni družbeno-ekonomskega razvoja ali na sistemski ravni (preoblikovanje družbenih vrednot) – cilj je vedno izboljšanje družbene blaginje.

 

Reševanje družbenih izzivov ponuja nove priložnosti, kjer so na prvi pogled le problemi: v naraščanju števila starejših državljanov najdemo povečanje znanja in izkušenj, v podnebnih spremembah pa pobudo za ustvarjanje novih delovnih mest, tako na pozitiven način slabosti spremenimo v prednosti.

 

Prevladuje prepričanje, da socialna podjetja pridobivanja denarja ne postavljajo na prvo mesto, kar (vz)drži le deloma. Pošteno plačilo za dobro opravljeno delo je temeljni pokazatelj poslovne uspešnosti tudi na družbenem področju. Družbeni učinki so vsekakor na prvem mestu, dobiček pa zagotavlja nujna vlaganja v perspektivne kadre, razvoj, raziskave, investicije. Za obstoj socialnega podjetja in zagotovitev trajnosti delovanja je nujno zagotoviti vire financiranja, zato so dejavnosti plačljive.

 

Podjetnik, ki uspešno deluje v socialnem podjetju, je tisti socialni podjetnik, ki prepozna družbeni problem in uporabi poslovne principe za organizacijo, ustvarjanje in vodenje projekta, ki bo ustvaril družbene spremembe.

 

Šele globalna gospodarska kriza je pokazala, da gospodarski razvoj ni tisti, ki prevladuje med vsemi strukturami družbe. Izkazalo se je, da gospodarska rast ne more v nedogled izkoriščati narave in ljudi. Domneva, da bo družbena blaginja sledila gospodarskemu uspehu, se ni realizirala. Nujno je spodbujanje družbene in okoljske blaginje ob strani gospodarske rasti. Takšen pogled omogoča razvoj družbenih inovacij in nakazuje spremembe vrednot družbe in vstop socialnega podjetništva na področje, kamor javni in zasebni sektor ne moreta ali nočeta.