Medoviti vrt MedaPolnaSkleda
Medoviti nasad ob čebelnjaku je bil zasnovan poskusno in poskusi zasaditev še vedno trajajo. Čebelarka Simona vztrajno preverja različne medovite rastline, ki bi lahko dolgoročno uspevale na skromni in zakisani zemlji na robu gozda, pod dvema velikima smrekama. Smreki nudita odlično zavetje čebelam pred vremenskimi neprilikami - močni vetrovi, nagle temperaturne spremembe, nalivi.
Od zgodnje pomladi naprej cvetijo zvončki, kronce, trobentice, teloh, kasneje se pridružijo krokusi, narcise in podleski, vijolice in cvetje gozdne podrasti. Na robu uspevajo celo gozdne jagode, a jih žal večinoma pojedo gozdni prebivalci. Do poletja zacveti še plazeča in še kakšna detelja, potem pa zavlada 'brezpašno' poletno obdobje, ki ga ni mogoče preprečiti niti s pogostim in obilnim zalivanjem in se je bilo pač treba prilagoditi naravnim danostim. Celo trpežna papeževa sveča predčasno preneha s cvetenjem.
Zgodnja jesen je spet bogatejša z medovitostjo z origanom, divjo dobro mislijo, z jesenskimi astrami, hermeliko in topinamburjem. Morda bo pocvital še žajbelj, od sredine avgusta pa cvetijo različne vrste mete in melisa. Nekatere medovite rastline se niso dobro počutile in jih pač ne bo v prihodnje, na primer facelija . Tudi takšnih ne, ki so hrustljave in vabijo divjad, recimo ognjič ali detelje in ajda.
Na robu medovitega nasada je z ene strani velik branik - hmelj, ki malce prikrije dostop prav do čebelnjaka, ker čebele potrebujejo mir tako pri svojem pašnem delu kot tudi zimskem počitku. Z druge strani čebelnjaka je zasnovan zaščiten mali nasad malin. Na severni strani čebelnjaka je ptičja hišica, ki je zalagana predvsem od januarja naprej. Takrat ptice iščejo hrano, ker se pripravljajo na nov zarod. Založena ptičja krminica in polaganje lojnih pogač prepreči invazijo ptic na panjska žrela, kjer bi sicer s trkanjem pozimi izvabljale čebele na plano.
Posebna značilnost vrta: Čebelnjak MedaPolnaSkleda. Čebelnjak je postavljen na dvignjeno polico nad gozdno cesto, čebele izletavajo nad glavami sprehajalcev in mnogi med njimi niti ne zaznajo, da hodijo tako blizu čebelnjaka. Ob poti je namreč izdelana 'ograja' iz trohnečega lesa, ki je bil pobran po gozdu v zadnjih dveh letih, praprot pa zakriva medovito gredo divje in vinske trte, ki odlično uspevata na slabi zemlji in držita skupaj zaščitno pregrado.
V bližnji okolici čebelnjaka so stalni prebivalci divji zajci, veverice in gozdne ptice, ki jih je mogoče opazovati prav od blizu. V neposredno bližino prihaja tudi visoka divjad, kadar ni v bližini psov in njihovih sprehajalcev.
Medoviti nasad je primeren za praktičen prikaz medovitih rastlin za obiskovalce čebelnjaka vseh starosti. Izkušnje iz vprašanj naključnih mimoidočih kažejo, da ljudje ne glede na starost malo vemo o čebelah, medovitosti oziroma opraševanju - skratka o gospodarskem pomenu čebel, zato bo kljub slabšim pogojem medoviti nasad vzdrževan še naprej. Ljudje pač potrebujemo neposreden stik z naravo, še posebej tisti, ki živijo v mestih, tisti, ki pri svojem delu ali v prostem času nimajo stika z zemljo, rastlinami in živalmi.
