- Nina Ilič
O raznoliki prehrani predšolskih otrok
Vam je že kdaj kdo navrgel, da so starši za izbirčnost svojega malčka krivi sami? In je to zvenelo kot soljenje pameti? Verjamem. A žal je res tako. Otroci v prvih mesecih življenja skoraj dobesedno srkajo vse vtise iz okolja. Vaš odnos do hrane zaznavajo, še preden pridejo v neposredni stik z njo.
Če svojemu otroku ne daste ajdove kaše, ker imate radi svojega otroka, vam pa ajdin okus nikakor ne ustreza – ste ga hote ali nehote naučili, da ajda ni za na jedilnik. Če mu daste jesti ajdo kljub temu, da je sami ne marate, ob serviranju ali pogovorih z ostalimi pa ne morete skriti svojega gneva ob ajdi – ga učite, da vam zanič reči ni treba jesti, njemu pa. Če vse skupaj še argumentirate z dejstvi o zdravi hrani, pa je škoda skoraj vseobsegajoča, saj otrok zdravo hrano začne povezovati z nelagodjem in zavračanjem.
Zdrave prehranjevalne navade so:
Sprejemanje vseh vrst živil; to seveda ne pomeni, da nam mora biti vsa hrana (enako) okusna, saj to seveda ni mogoče. To pomeni zgolj to, da ne zavračamo določene vrste živil kar tako, npr. nekega živila zgolj zato, ker je sadje, mi pa sadja ne jemo.
Sprejemanje različnih kombinacij živil.
Kolikor pogosto gre – vsaj 5 obrokov na dan.
Še nekaj besed o drugi točki, torej o sprejemanju različnih kombinacij živil.
Pogosto se zdi, da je določena zdravstvena tegoba kot prekletstvo neke družine ali celo rodbine. Da brez razloga oziroma zaradi genov kar vsi po vrsti zbolevajo enako. Npr. žolčni kamni. Ali pa ledvične tegobe. Ali pa sladkorna bolezen. Ali pa težave z jetri. Pa še bi lahko naštevali.
Neizprosno dejstvo pri teh podedovanih tegobah ne leži v istih genih, temveč predvsem v istih navadah. Navade (še posebno, če gre za prehranjevanje) namreč (pogosto nezavedajoč) podedujemo prav tako močno, kot obliko nosu ali barvo las. Pomanjkljivosti v prehranjevalnih navadah pri nas povzročijo enake šibkosti, kot pri naših prednikih. To ne pomeni, da imamo – smola! - klon njihovega organa, temveč to pomeni, da smo na enak način povzročili enako neravnovesje v svojem telesu. In da se lahko zgodi, da enako usodo vcepimo svojemu malčku.
Najbolje storimo, ko pri prehrani ohranimo odprtega duha, kakršnega imajo naši najmlajši, dokler jim ne vcepimo v glave svojih lastnih predstav. Raznolikost v živilih in raznolikost v kombinaciji živil sta tisti lastnosti zdravih prehranjevalnih navad, ki najuspešneje preprečujejo morebitne pomanjkljivosti naših jedilnikov.
Konkretno: ni samo golaž tisti, ki se lepo poda polenti, čudovito se ji poda tudi mehiška omaka (pravzaprav, po izvoru živil gledano, se mehiška omaka poda polenti celo bolje, kot golaž) ali pa dalmatinska ribja omaka. Prav tako pečena riba ni edina, ki se lepo poda krompirju z blitvo. Tudi pariški zrezek se lepo poda k takšni prilogi.
Vsekakor je za vse prebivalce tega planeta najboljša lokalno pridelana (konkretno: tjulenje meso zagotovo Eskimu bolje dene kot Afričanu) in sezonska hrana (konkretno: paradižnika se najbolj najejmo v tistem obdobju, ko dozori na vrtu).
Raznolikost v kombinaciji živil je tista, ki preprečuje slabo prehranjenost, kadar otrok neko hrano zavrača. Konkretno: ni potrebe, da silimo malčka z govedino, če se mu res upira. Skuhajmo mu govejo juho in izboljšajmo strogo goveji okus z veliko zelenjave – tudi na tak način bo deležen vseh esencialnih snovi. Tudi, če poje samo 'vodico' s kroglicami ali makarončki v zanimivih oblikah.
Tudi banani ni vedno treba biti v družbi jagod; zajtrk iz ajdove kaše, zmešane s pretlačeno banano, je čudovito hranljiva in okusna stvar.
Tudi eksperimentiranje s solatami je priporočljivo. Ste že kdaj kombinirali kislo zelje s surovim paradižnikom? Verjamem, da morda zveni nenavadno. Poskusite. Presenečeni boste. Le kisa ne dodajte v takšno kombinacijo, prosim.
IN NE POZABIMO:
Enolična prehrana je nezdrava prehrana, ki prej ko slej privede do zdravstvenih težav, ki bi se jim lahko izognili.
Različne sestavine v različnih kombinacijah (prosto po logiki iz kemije) različno učinkujejo in se medsebojno bogatijo v blagodejnosti na naše telo.
Svoje malčke imamo zares radi takrat, ko se jim trudimo nuditi, kar potrebujejo, ne kar paše nam. Ne potrebujejo našega okusa, ker razvijajo svojega. Potrebujejo raznoliko prehrano in zdrave prehranjevalne navade.
