Rojstnodnevni jedilnik

Včeraj smo praznovali rojstni dan. Otroški rojstni dan, na katerem so bili gostje (in slavljenka, seveda) sami predšolski otroci. Štiri in pet letniki.

Ekipa je bila močna, živahna, pisana, raznolika. Še vedno govorimo o otrocih. In temu primerno smo tudi izpeljali slavje: časovni okvir šele po kosilu, napovedani zgolj prigrizki in torta.

Osebna, profesionalna in tudi materinska prepričanja so me vodila do ponudbe prigrizkov, ki je večino staršev krepko presenetila ob prihodu. Še bolj pa so bili presenečeni, ko so na lastne oči opazovali, kako prav to, s čimer oni ne bi 'silili' otrok na rojstnodnevni zabavi, otroke najbolj pritegne.

Kaj smo postregli na štirih pladnjih?

1. Banane

2. Paradižnikove polovičke (češnjevec), paprika v palčkah, surov korenjček, narezan na palčke, kuhano jajce

3. Grisini v obliki prstanov z olivnim oljem, prestice

4. Sladke kokice

Nihče ni pogrešal čipsa, smokija, ipd. Najprej in skoraj takoj je zmanjkalo – korenja in paprike. Jap, prav sestavin, ki jih običajno starši odvzamemo z jedilnika na dan, ko želimo pokazati svojemu otroku, kako radi ga imamo. Hi, no, saj tak namen sem imela tudi sama: s hrano pokazati ljubezen.

Poklicna deformacija je tista v meni, ki je malček študiozno opazovala kako se praznijo pladnji. Prvi je vsekakor doživel praznino pladenj številka 2. Sledil mu je pladenj številka 3. Pladenj številka 4 pa je krepko prehitel številko 1, ki je ostala skoraj nedotaknjena. Priznam, slednje je presenetilo tudi mene.

In sem vesela. Ob prigrizkih in torti so poskrbeli tudi za drug drugega. Ves čas okrepčani s sočnim in zdravim so tako ljubko vriskali in tekali naokrog tudi, ko so dobili skrivnostno nalogo: izgubljena torta. O, kako so bili veseli, ko so jo našli :-)

Ko bo svet na njihovih ramenih, nam bo lepo.