Dojenje in med
Med s svojo sestavo in hranilnimi snovmi izredno koristi nosečnicam - za krepko zdravje in imunski sitem matere kot tudi za optimalni razvoj otroka v njej. Ker pospešuje laktacijo, ga toplo priporočam tudi v poporodnem obdobju. Redno uživanje medu pripomore k ohranjanju zdrave krvne slike matere in preprečuje drastično pomanjkanje kalcija ter posledično slabljenje zob in las.
Ob svetovnem tednu dojenja 2017 se mi misli vrtijo okrog žalostnega dejstva: bolj, ko človeštvo tehnološko napreduje, bolj se oddaljuje od narave. Posledično vse bolj upada tudi tudi tisto pristno materinstvo. Tisočletja so človeške matere večino dneva vzdrževale tesni stik z dojenčkom, ga ogrevale z lastno toploto in hranile iz svojega telesa in na nekem nivoju s toplino dlani. Dojenje je krepilo in hranilo otroka na več nivojih in prav vsi izmed njih so bili priznani kot pomembni. Brez pisane besede, brez kemijskega znanja, brez znanstvenih dognanj.
Tisočletja je veljalo, da je potrebno dojiti otroka najmanj 2 leti. Ves ta čas je spal z materjo, bil skoraj ves čas v stiku z njo.
Skrbna mati je bila vrednota. Potem je postala vrednota neokrnjeno žensko telo.
Po dolgih letih naravi odtujenih in človeku neprijaznih smernic, kot so:
ignoriraj jokajočega dojenčka, da se ne razvadi,
ignoriraj jokajočega dojenčka, da se bo lažje osamosvojil,
umetno mleko je enake kakovosti kot mleko v tvojih prsih,
dojenček potrebuje materino mleko le v prvih nekaj dneh, potem ga je najbolje odstaviti,
dojenčka čimprej navadi na to, da spi sam v ločeni postelji, po možnosti tudi povsem sam v drugem prostoru,
...,
so v zadnjem času končno ponovno v porastu temeljne resnice in bolj sonaraven stil materinstva.
Dojenček, še posebno v prvem letu življenja, nikoli ne joka 'kar tako' oziroma brez razloga. Tudi kadar ne najdemo razloga za jok, le-ta še vedno ni sam sebi namen, le vzroka ne vemo.
Nihče si ne izbere stiske načrtno, z namenom spravljati v slabo voljo - zagotovo pa ne pristen novorojenček.
Pogosti stiki (vključujoč koža na kožo) z materjo so za dojenčka izredno pomembni in koristni. Toplina in ljubeča skrb med dojenjem se odražata na otrokovem duševnem zdravju vse njegovo življenje.
Na možnost dojenja zagotovo vpliva več dejavnikov - npr. zdravstveno stanje matere in količina njenega mleka.
Vsekakor pa je priporočljivo, da mati doji otroka vsaj prve dve leti (sama sem dojila 3 leta), saj so longitudinalne študije o prednostih dojenja pogosto pokazale, da so koristi dojenja odvisne od njegovega trajanja: dalj, ko je otrok dojen, večji je pozitiven učinek.
Pri tem ne gre zgolj za pozitiven učinek zaščite z materinimi protitelesi in hranili, ki jih otrok pridobi z mlekom, temveč tudi za občutek varnosti in pristen kontakt, ki ga tako vzpostavljata mati in otrok. Sinergija učinkov je tista, ki otroka pomaga pripraviti na strese kasneje v življenju. Vnos božanja, stika kože na kožo, zvok bitja materinega srca, ki ga otrok tako zelo dobro pozna še iz časa nosečnosti.
V raziskavah na to temo so proučevali možganske valove dojenčkov. Ugotovili so, da imajo dojenčki, ki so jih matere dojile, normalne možganske valove, medtem, ko so se pri možganskih valovih otrok, hranjenih z mlečnimi pripravki, pokazala odstopanja, ki jih raziskovalci povezujejo s potencialom težav v duševnem zdravju.
Tudi zato je dobro uživati med, saj krepi materino zdravje in spodbuja laktacijo.
Med, še posebno cvetlični med, pa ni idealna podpora materi zgolj v smislu prehrane. Zelo koristen je tudi za zunanjo uporabo v primeru pojava mastitisa (vnetje mlečne žleze). Mastitis povzročijo mikroorganizmi, ki prodrejo v žlezo skozi razpoke na bradavicah, pri čemer pride do celične infiltracije, vnetja, bolečin (predvsem med dojenjem) in povišane temperature.
Doječe matere si lahko pomagajo tako, da na gazico denejo cvetlični med, nanj pokapajo nekaj kapljic brezalkoholne tinkture propolisa ter pripravljeno gazico položijo na vneto mesto. Terapijo je priporočljivo izvesti vsak dan do izbojšanja (3-4x na dan).
Lahko pa namesto gaze med in propolis vmešajo v lanolin ter s tako pripravljeno mažo oskrbijo vneto dojko.
ZANIMIVE POVEZAVE:
VIRI:
Nacionalni inštitut za javno zdravje, http://www.nijz.si/sl/kako-dojenje-prispeva-k-dusevnemu-zdravju-zensk-in-otrok z dne 30.7.2017
Vlado Pušnik, Apimedicina II., Maribor, 2014
Jared Diamond, Dovčerajšnji svet, Ljubljana, 2016
