top of page
  • Nina Ilič

Tibetančki namesto jutranjega kroga

Že dlje časa (natančeje: od lanskega poletja) je tlela ideja / želja / misel o uvedbi redne, določene telovadbe v pedagoško delo v vrtcu Lunba. O njej sem spregovorila s sodelavkami, naletela na zadovoljne odzive ... pa jo potem še malo negovala. Zastavila sem ji cilje, opredeljevala metodologijo in risala časovne okvire izvedbe, ji iskala tisto pravo obliko za umestitev v dnevno rutino skozi pedagoški smoter.

Z velikim veseljem sporočam, da je z današnjim dnem projekt TIBETANČKI NAMESTO JUTRANJEGA KROGA stekel. Preizkusno bo trajal do 28. februarja 2018.

Jutranji krog je eden izmed načinov začetka pedagoškega dela, ki sledi jutranjemu sprejemu otrok. Izvajanje jutranjega kroga ni obvezna sestavina Kurikula za vrtce; odločitev glede izvajanja jutranjega kroga je prepuščena strokovnim delavcem.

Jutranji krog lahko služi kot del dnevne rutine - vsi sedemo v krog in se pogovorimo o tem, kaj bomo počeli v tekočem dnevu. Na tak način otrokom tudi omogočimo soustvarjanje oziroma aktivno participacijo, prisluhnemo njihovim predlogom in željam glede poteka dneva, sledimo njihovim zanimanjem, talentom, interesom.

Jutranji krog je vsekakor lahko odlična stvar - vendar v skupini starosti 1 - 2 nekako izgubi svoj čar. V tej starostni skupini ne moremo pričakovati soustvarjanja poteka dneva, ki bi temeljilo na skupnem (besednem) načrtovanju. Sedenje v krogu (tudi če samo 5 minut), ki bi bilo samo sebi namen, pa ne vidim kot otrokom prijazno.

Tibetančki namesto jutranjega kroga je projekt, v katerem po jutranjem sprejemu otrok namesto jutranjega kroga strokovni delavci oziroma študentje oziroma prostovoljci izvajamo tibetanske vaje.

Prve izkušnje kažejo, da je kombinacija skrb zase - biti zgled - zdrav način življenja več kot odlično doživetje za vse prisotne, saj otroci z velikim navdušenjem posnemajo gibe, ki jim lahko sledijo ter najdejo priložnost za igrivo naravno gibanje v elementih, ki jih še ne zmorejo posnemati. Brez usmerjanja ali potrebe po zunanji motivaciji so prepoznali tunel, ki ga s svojimi telesi ustvarimo odrasli - in veselo vriskajoč tekali, se plazili in plezali pod njim in okoli njega, se sklanjali, priklanjali, raztegovali, segali visoko in na vse strani ...

Da o prijetnem občutju odraslih (zaradi prijetnega razgibanja in res prijetnega vzdušja, ki je nastalo) sploh ne govorim.

Vsekakor priporočam :-)

Koristna povezava:

ŠE SVEŽE
Arhiv
bottom of page