- Nina Ilič
Marjetica in gozdni med
Med je naravna sladka snov, ki jo čebele iz družine Apis mellifera (medonosne čebele) izdelajo iz medičine rastlin ali iz izločkov nekaterih uši, kaparjev ali nekaterih vrst škržatov (ali iz izločkov na živih delih rastlin).
Glede na izvor ga delimo na cvetlični ali gozdni med.
Nastanek gozdnega medu:
Mano izločajo žuželke, ki se hranijo s floemskimi sokovi dreves. Med njihovo prebavo s pomočjo encimov pride do pretvorbe sladkorjev in beljakovin rastlinskega soka.
Majhen delež teh snovi organizem vsrka, preostanek pa žuželka izbrizga na zadku v obliki sladke kapljice. Te kapljice se imenujejo medena rosa ali mana. Kadar jih čebele ne poberejo neposredno z zadkov teh žuželk, najdemo lepljice kapljice te mane listih različnih dreves (jelka, hrast, vrba, lipa, javor, jesen, macesen, smreka, bor, kostanj).
Sestava gozdnega medu:
Med je koncentrirana raztopina treh vrst sladkorja - grozdnega sladkorja (povprečno 34%), sadnega sladkorja (povprečno 40%) in trsnega sladkorja (do 4% saharoze) ter ostalih sladkorjev.
Medtem, ko cvetlični med vsebuje več fruktoze, gozdni med vsebuje več glukoze. Glukoza pa je pogonsko sredstvo v našem organizmu.
Zanimivost: v človeškem organizmu je v 1 litru krvi približno 1g sladkorja.
Hranilna vrednost 1kg medu je enaka hranilni vrednosti:
- 3 kg sveže govedine
- 50 jajcem
- 5 l mleka
- 1 kg šunke
- 3 kg rib
- 3 kg banan
- 6 kg pomaranč
Preostale sestavine medu so še encimi (ti spadajo med najpomembnejše sestavine medu, saj omogočajo presnovo na sobni temperaturi in pospešujejo hitrost kemičnih reakcij; s pomočjo encima glukoza oksidaza na primer v naših ustih iz glukoze nastaneta glukonska kislina in vodikov peroksid, pri čemer je sladnji tisti, ki deluje razkuževalno oziroma baktericidno), beljakovine in aminokisline, rudnineske snovi (natrij, fosfor, kalij, kalcij, silicij, železo, magnezij, ...), aromatične snovi in vitamini (v vodni topni vitamini; A, D, E in K so le v sledovih, pamše to le zato, ker jih vsebuje cvetni prah, ki je ena izmed sestavin medu).
Vpliv gozdnega medu na človeški organizem:
povečuje odpornost (imunost) organizma
deluje protibakterijsko (antibiotik)
deluje protimikotično (protiglivično)
deluje protivnetno
deluje hemopoetično (oblikovanje krvi)
učinkuje ekspetorantno (izkašljevanje iz pljuč)
vpliva regenerativno (obnavlja poškodovane dele celic in tikv)
deluje kardiotonično (spodbuja delovanje srca)
učinkuje detoksično (razstrupljajoče)
Uporaben je v prehrani, pri ranah in v kozmetiki.
Marjetica
pomaga pri putiki
blaži bolečine in krče
blagodejno deluje pri neredni in boleči menstruaciji
pospešuje presnovo in čisti kri
ugodno deluje na pljuča pri bronhitisu, pri pljučnih tvorih, bolečinah v prsih, pri zasluzenju in izkašljevanju
ugodno deluje pri ledvičnih in jetrnih boleznih
koristi pri vnetem črevesju, vnetem želodcu in črevesnih krčih
pomaga ob prehladu
ob medeni masaži koristi za obnavljanje mišic, za lajšanje mišičnega mačka, proti revmi in protinu
Marjetica v gozdnem medu je vrhunsko zdravilo za podporo organizmu še posebno v spomladanskem času, saj pomaga okrepiti krvno sliko, telesu daje nove moči ter ob pravilnem načinu uporabe izredno učinkuje proti tenzijskemu glavobolu in napetostim.
Marjetica v gozdnem medu v kombinaciji s sivko je odlično živilo pred izpitom ali pomembno nalogo, ob hudi izčrpanosti (še posebno ob duševni izčrpanosti) ter med učenjem.
Marjetico v gozdnem medu lahko uporabimo zvečer kot polnilo v palačinkah ali z njo premažemo maslo na kruhu za zajtrk. Okusna in koristna je tudi kot samostojna malica ali vmešana v sadno solato. Naravnost odlična pa je v kombinaciji:
jabolko + banana + sveža skuta + kisla smetana + marjetica v gozdnem medu
Za predlog glede količine sestavin ali dodatne informacije uporabite KONTAKTNI OBRAZEC.
Dober tek!
Viri so zabeleženi v uredništvu.
DELITE ČLANEK MED PRIJATELJE:
