Cvetni prah, volna in konjski gnoj ali Kako pripravljam učni vrt na dopust
Če bi skušala z nekaj besedami našteti, kaj je otrokom najbolj všeč v programu na vrtu, bi šlo nekako takole: cvetni prah, volna, čebele, čebelja domovanja, nabiranje pridelka, zalivanje.
Rodile so se zgodbe prijateljstva, ki jim botrujejo sadovi vrta, prvi sončni žarki in čebelice.
Našli smo drobno luknjico v Pizza vrtu. Tam, levo spodaj od drobnjaka. Drobna čebelja mati tam pridno oskrbuje naš planet z novo generacijo. Seveda je nevpadljivih domovanj več, ampak tisto smo našli z otroci.
Med zalivanjem smo našli vonj po mokrem psu. Bele barve. Zastirka.
Za zastirko na vrtu, ki na ekološki način služi manjši izgubi vode in preprečevanju bohotenja plevela, vrtičkarji uporabljamo različne snovi. Nekateri plastične ponjave. Nekateri seno. Nekateri lubje. Nekateri filc. Sama ne uporabljam nič od naštetega, še posebno nisem naklonjena nenaravnim materialom.
Letos sem se odločila za surovino, iz katere se pridobi filc. Torej volno v naravni obliki, brez tekstilnega polstenja. Preverjeno dobro opravi funkcijo zastirke.
Prekrijem jo z mešanico zemlje in zrelega konjskega gnoja (hvala, Konjeniški center LAVA! Hvala tudi Davor Špehar iz Zelenega sveta, za strokovno odobravanje te odločitve). Tako obogatim prst, pa tudi upam, da bodo imele sodelavke vrane manj veselja z raznašanjem volne naokrog.
Zrel konjski gnoj ima kar nekaj prednosti pred drugimi gnojili tega tipa. Najbolj praktične lastnosti so: izboljša sestavo težkih tal, ki jih hitro razrahlja (zemlja na vrtičkarskem območju Grba je precej težka in hitro postane zbita), praktično ne vsebuje patogenih mikroorganizmov v svoji sestavi, lahko se uporablja v različnih obdobjih leta, pa tudi neprijetnega vonja praktično ni.
Pa še eno simpatično lastnost ima: izredno zabavno je opazovati kremženje otrok, ko ga zagledajo. Da o težnji po tacanju po zemlji ne govorim. Učinkovito zatrta je z gnojem.
In našli smo čebelico, tako vso obloženo s cvetnim prahom, da smo na kolenih raziskovali njene sledi na vrtu. Kamorkoli je sedla, je za njo ostala rumena sled cvetnega prahu. Na listu blitve smo opazili, da je sled razveselila tudi mravljico, ki je takoj prihitela na serviran zajtrk (mhm, smo voščili dober tek).
Zajtrkovali z mravljico in čebelico so tudi otroci. Radovednost in moje odobravanje sta jih spodbudili, da so pomočili prst in poizkusili cvetni prah, kot ga nabere čebela.
Čisto dober je bil, so rekli.
In potem smo jo opazovali, kako spravlja cvetni prah na koške zadnjih nog, da ga odnese v panj.
Bliža se poletni oddih na Enejinem medovitem učnem vrtu na Grbi. Čas, ko gre učenje (beri: Nina) na dopust. Oborožila sem vrt z zastirko, zdravjem v nasadih (živela žajbljev hidrolat in alge!), zrelim konjskim gnojem in številnimi divjimi sodelavci (beri: opraševalci & co.), ki redno prispevajo, da kar drhti od življenja.
Iz srca hvala tudi srčnim ljudem, ki boste pomagali z zalivanjem medtem, ko me ne bo. Zaradi vas je celotno vrtičkarsko območje na Grbi prijetno.
Vsebine na Enejinem medovitem učnem vrtu na Grbi financira Mestna občina Ljubljana.
