• Nina Ilič

Sivkina tinktura s sortnim medom


V šegah in vraževerju so imele v ljudskem izročilu čebele pomembno vlogo. Korenine prepričanj segajo še v čas pred antiko.

Ubiti čebelo je bili zaradi njenega nebeškega izvora pregrešno dejanje, ki mu zagotovo sledi nesreča. Številni narodi jih imajo za najpametnejše med žuželkami. Naj bi bile celo sposobne napovedati prihodnost.

Prav tako naj ne bi prenašale preklinjanja; človeka, ki preklinja v njihovi navzočnosti, neusmiljeno popikajo.

Razširjeno je bilo tudi prepričanje, da je med čebelarjem, njegovo družino in čebelami tesna vez. Zato je bilo treba čebelam vedno povedati, kaj se godi s čebelarjevo družino. Pripovedovali so jim o vsakem pomembnejšem dogodku, jim zaupali vsako težavo, skrivnost ali podvig, ki so ga načrtovali.

V baltskih in pribaltskih območjih je bila razširjeno prepričanje, da čarovnice ponoči letajo na panjih - ne kot pri nas na metli. In če želijo, se lahko spremenijo v čebelo. Če je hotel kdo na Letonskem postati čarovnik, se je moral v obdobju med pustom in veliko nočjo ponoči ob čebelnjaku trikrat sleči in obleči (orisovalne okoliščine v receptu niso specifično definirane), potem splezati na čebelji panj, trikrat zažvižgati in počakati, da ga pridejo čebele dvignit v zrak. (Mhm, če je to preživel, je zagotovo bil čarovnik).

Čebela od nekdaj predstavlja človeku močan simbol, najverjetneje zaradi svoji fascinantnih sposobnosti: čebelja družina vedno in zanesljivo deluje kot superorganizem - občudovanja vredna povezanost in sinhronost vseh posameznih 50.000 - 60.000 osebkov v družini. Veščina, ki je ljudje verjetno nikoli ne bomo obvladali. Poleg tega s pomočjo snovi, ki jih najdejo v okolju, iz svojega telesa izdelajo popolnoma vse, kar potrebujejo: bivališče, zdravilo, krepčilne snovi ter hrano za sproti in izredno dobro obstojno ozimnico.

Na koncu prispevka vas čaka darilce: Legenda o čebelah, ki so pregnale Turke iz Begunj. Odlična je kot pravljica za lahko noč.

Zdaj pa se osredotočimo na enega izmed čebeljih čudes: kostanjev med.

Kostanjev med je med vsemi najbogatejši z rudninskimi snovmi. Zanj je značilen intenziven vonj po kostanjevem cvetju (vonj po grenkem, močan, oster nekaterim odbijajoč vonj, lahko po pelinu). Barva je jantarna, bolj ali manj temna, z rdečkastim ali zelenkastim odtenkom. Kristalizira počasi, kristali so grobi.

Tudi vitaminska vrednost kostanjevega medu je večja kot pri drugih vrstah medu. Nepogrešljiv je tudi kulinarično - zlasti v peki peciva in potic. Ugodno deluje pri motnjah prebave in presnove ter pomirja. Poleg tega vsebuje največ vodikovega peroksida, zato med vsemi medovi kostanjev deluje najbolj baktericidno. Je tudi najbogatejši s cvetnim prahom, ki blagodejno deluje na starostno oslabelost, različna živčna obolenja, anemije, hipertonijo ter krepi prebavila in jetra.

Vsebuje več fruktoze kot glukoze, zato ga lahko pod zdravniškim nadzorom uporabljajo tudi lažji sladkorni bolniki. Fruktoza gre po zaužitju v jetra, kjer se po daljšem času pretvori v glukozo. Fruktoza v jetrih ne prehaja neposredno v krvni obtok, najprej se pretvori v glukozo oziroma skladišče glukoze: glikogen. V krvni obtok gre šele, ko se raven sladkorja v krvi zniža pod normalo. To je mogoče zato, ker fruktoza aktivira v jetrih encim, ki omogoča zadržati več glukoze, kot jo tisti trenutek telesne celice potrebujejo. Fruktoza torej s svojim načinom delovanja v našem telesu preprečuje hiter porast ravni krvnega sladkorja.

Tinktura

Tinktura je alkoholno - vodni izvlečki rastlin s farmakološkimi učinki. V našem primeru bomo uporabili kar 95% alkohol.

Uporabimo lahko ves nadzemni del rastline. Pred uporabo jo skrbno pregledamo in očistimo morebitnih kosmov zemlje, žuželk, odmrlih listov ali drugih nečistoč.

Za ta namen pripravljen kozarec do vrha napolnimo s sivko. Dodamo približno do tretjine kozarca medu (mera je kozarec, ki ga polnimo, ne kozarec, iz katerega jemljemo med). Na koncu do vrha zalijemo z alkoholno raztopino in tesno zapremo.

Namakamo cca 30 dni na sobni temperaturi (velja za današnji datum). Med namakanjem pripravek večkrat premešamo. Po želji jo lahko obogatimo oziroma stabiliziramo s propolisom. Tinkturo lahko ves čas, tudi ko jo začnemo uporabljati, pustimo v istem kozarcu, ne da bi sivko jemali ven. Pred uporabo pretresemo.

Sivkino tinkturo s kostanjevim medom uporabljamo po kapljicah (priporočam nakup kapalk za enkratno uporabo): 10 - 20 kapljic oziroma po nasvetu apiterapevta.

Pomembno: VEDNO UPORABLJAMO RAZREDČENO! Sivkino tinkturo lahko uživamo 2 do 3x na dan oziroma ob potrebi.

Sivkino tinkturo s kostanjevim medom jemljemo z vodo, čajem ali v mleku.

Prednost sivkine tinkture s kostanjevim medom je v enostavni in hitri uporabnosti. Alkohol odlično poveže in medsebojno okrepi delovanje sivke in kostanjevega medu ter ohranja njune farmakološke lastnosti. Odlična je kot dodatna pomoč v premagovanju stresa, saj blagodejno deluje na glavo in prsni koš. Po mojih izkušnjah se v kombinaciji z ovsenim ali kravjim mlekom zelo dobro obnese zoper glavobol, ki je posledica izčrpanosti in/ali stresa. Sivkina tinktura prijetno sprosti in pomiri na tak način, da lažje jasno razmišljamo (odlična za štedente v času izpitov). Kljub temu, da njen učinek ni uspavalen, zaradi sprostitve lahko služi kot pripomoček za mirnejši sen.

Viri:

- Ašič, S. (1995). Domača lekarna p. Simona Ašiča.

- Spletna stran ČZS: http://www.czs.si/content/C21. Pridobljeno 10.9.2019.

- Prim. dr. med. specialist internist in pulmolog Kapš, P. (2014). Bolezni dihal in čebelji pridelki.

- Pušnik, V. (2016). Apiterapija.

- Revija Slovenski čebelar, 1902.

- Skupina avtorjev (1984). Moč medu.

DARILO :-)

Za tisk klikni na legendo.

54 views
ŠE SVEŽE