- Nina Ilič
IZKUSTVENO UČENJE NA POTEPANJU S ČEBELO PO LJUBLJANI
Povzetek
V prispevku predstavljamo primer dobre prakse na ljubljanski Čebelji poti, kjer smo v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana osnovali in izvedli naravoslovni dan na Čebelji poti. Izkustveno učenje je priložnost za učitelje in učence, saj omogoča kreativno interakcijo, ki med drugim poglobi njihovo povezanost in zaupanje. Učenje, ki se prične in zaključi s teorijo brez neposrednega doživetja in izkustva, izredno težko ustvari dolgotrajno znanje. Trajnost znanja zagotavljamo z razumevanjem, razvijanjem kritičnega mišljenja in razvijanjem notranje motivacije za učenje. Pomembno je, da učencem med izkustvenim učenjem zagotovimo menjavo prostorov, vključevanje vseh čutov, medpredmetno povezovanje ter priložnosti za individualno, skupno in skupinsko delo. Reševanje problemov okrepi izkušnjo vseh treh vrst učne aktivnosti: gibalne, čustvene in intelektualne. Na potepanju s čebelo po Ljubljani so pripravljene vsebine in dejavnosti skladne z učnim načrtom in starostjo otrok, učenci pa imajo ob tem priložnost za razvijanje empatije in socialnih veščin.
Ključne besede: čebelja pot, naravoslovni dan, trajno znanje, izkustveno učenje
Summary
In this article we present a case of good practice at Ljubljana Bee Path, where we organized and performed a natural science day in collaboration with Municipality of Ljubljana. Experiential learning is an opportunity for teachers and students, because it enables creative interaction which deepens their connection and trust among other things. By learning only in theory, without direct experience, it is difficult to gain permanent knowledge. We ensure long-term knowledge by understanding, evolving critical thinking and developing internal learning motivation. Before starting experiential learning it's important to provide the students a new environment, incorporation of all senses, cross-curricular learning and opportunity for individual, joint and group work. Problem solving enhances the experience of all three types of learning activities: physical, emotional and intellectual. On the Bee Path roaming we have contents and activities in consistance with the official learning plan and children’s age, while students have an opportunity for development of empathy and social skills.
Key words: bee-path, natural science day, sustainable knowledge, experiential learning.
1. Senzorika v učenju
Pridobivanje dolgoročnega znanja in spretnosti je v veliki meri odvisno od prakse. To pomeni, da je za umestitev novih izkušenj in znanj potrebno intenzivno, notranje motivirano zaznavanje. Največ se naučimo takrat, ko nimamo občutka, da se učimo. Učenje v obliki prisilnega sedenja pri miru duši veselje do igre (igrivosti) ter iz učencev izžame težnjo po pustolovščini in iskanju novih znanj skozi raziskovanje.
Ustvarjalnost učencev je mogoče spodbujati. Najboljša motivacija je vsekakor notranja motivacija, le-to pa najlažje vzpostavimo skozi čutila in naravo. Velja, da se učenci radi učijo, zavedajo se, da z veščinami pridobivajo na vrednosti. S pomočjo senzornih doživetij v učenju dlje vzdržujejo pozornost, dlje vztrajajo pri zahtevnejših nalogah in bolj globinsko procesirajo informacije. Slednje ima neposreden vpliv na njihove dosežke in trajnost znanja.
Ob razmišljanju o senzoriki v učenju poleg sluha, vida, tipa, okusa in vonja ne smemo zanemariti pomembnosti čuta za ravnotežje in na propriocepcijo. Propriocepcija je čut za samega sebe in prostor, težo, porivanje bremen, dviganje, puljenje, …) in se razvija vse od rojstva dalje - vendar le v neposrednem stiku z okoljem. Izkušnje z izzivi okolja so tiste, ki omogočajo gibalno in kognitivno vadbo ter ozaveščenost trenutnega dogajanja. Stik s seboj naj bo ena prvih veščin, ki jo pridobi šolar, ko išče pot do sebe in samospoznanja.
Ko na Čebelji poti spoznavamo vidike kot je čebelarjenje, tradicija, zdravje, biotska pestrost, naravoslovje, okolje in zdrava prehrana, ne moremo mimo čebeljih pridelkov in tudi pridelkov na vrtu, ki nam jih omogočajo čebele in drugi opraševalci. Med je še vse kaj več kot le priložnost za okušanje: sam po sebi je dražljaj za vse čute, vključno z razvijanjem lastne izbire okusa (različne vrste medu), spoznavanje zunanje uporabe; lahko pa služi tudi kot praksa tradicije, ki povezuje prehranjevanje z družabnostjo.
Osnova za učenje je namreč kontekst. Obdanost čutil z dražljaji je najbolj naravna oblika učenja, saj je evolucijska preteklost vtisnjena globoko v vsakega izmed nas, kar po domače pomeni, da se nas še vedno najbolj učinkovito predrami z aktivacijo čutil. Razvijanje kritičnega in povezovalnega mišljenja lahko spodbudimo s pomočjo živega bitja – čebele. V učencih lahko čebela ter njihovi lastni čuti in zaznave sprožijo miselne procese in psihološke reakcije, ob katerih ozavestijo povezavo šola-življenje. Znanja in veščine, ki jih imajo priložnost pridobivati na potepanju s čebelo po Ljubljani, lažje povežejo z življenjem nasploh. Posledično osvajanje znanj in veščin, ki so ga deležni po zaslugi šole, doživijo kot bolj smiselno in bolj uporabno.
2. Empatija v učenju
Empatija v učenju je povezana z osebnim stikom z drugim živim bitjem – v našem primeru s slovensko avtohtono podvrsto medonosno čebelo Kranjsko sivko in drugimi prebivalci Čebelje poti. Otroci razvijajo empatijo, ko občutijo medsebojno pripadnost in sodelovanje, ko spoznavajo zakonitosti pripadnosti čebel, njihovo skupnost ter razlike in podobnosti v družini človeka in čebele.
Vnos priložnosti za razvoj empatije v procesu učenja je koristen na več področjih udejstvovanja učencev. Pripomore k občutenju pripadnosti, razvijanju pristnejših, trdnejših prijateljskih vezi, zaupanju. Vzdušje v razredu je tako bolj sproščeno. V sproščenem in z zaupanjem obdanem okolju pa učenci lažje rešujejo učne izzive in dosegajo (skupne) cilje. Z notranjo motivacijo in lastno angažiranostjo pa se ustvarja trajno znanje.
Ko učenci razvijajo empatijo ob stiku s čebelo, spoznavajo tudi občutek medsebojne povezanosti vseh živih bitij. Slednje je predpogoj za temelje varne čustvene rezistence. Čustvena odpornost (rezistenca) je temelj duševnega zdravja. Otroci, ki občutijo empatijo (iz sebe do drugih in iz drugih do sebe), lažje gradijo pozitivno samopodobo, lažje zaupajo v svoje sposobnosti in svoja občutenja ter lažje razvijejo občutek za osebni prostor. Daljnoročno to pomeni tudi gradnjo veščine prepoznavanja toksičnih odnosov in priložnost, da se od njih odmaknejo.
Zaradi vnosa kvalitete v medosebne odnose in življenje nasploh je pri izbiri metod in oblik vzgojno izobraževalnega dela pomembno postopati tako, da imajo otroci priložnosti za tovrstno osebnostno rast v vseh triadah devetletke in še naprej. Pristna doživetja, pristni stiki z drugimi ter priložnosti za rast in razvoj so namreč enako pomembni dejavniki za vse življenje, nenazadnje tudi za pedagoške delavce.
3. Izkustveno učenje s čebelo v Ljubljani
Zagotavljanje raznolikih materialnih pogojev in učnih pristopov ne sme biti zgolj domena in/ali svoboda vzgojiteljev v vrtcih. Razvojno primerne učne priložnosti lahko učitelji zagotavljajo tudi skozi sodelovanje s strokovnimi nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju vzgoje in izobraževanja. Na tako sodelovanje ne bi bilo prav gledati kot na razvrednotenje profesionalnega dela učitelja, saj učitelj prav s strokovnim prepoznavanjem priložnosti za obogatitev svojega dela in ustreznih priložnosti za učence izkaže svojo profesionalnost. Poleg tega je vzgoja še vedno velik del učiteljevega strokovnega vnosa v poučevanje. Sodelovanje z drugimi strokovnjaki v okviru naravoslovnega dne na ljubljanski Čebelji poti je prepoznano kot odličen primer zgleda za učence, ki obenem omogoča večjo širino podanih izkustev in znanj. Začasna prepustitev pedagoškega vodenja drugemu strokovnjaku pa je za učitelja lahko odlična priložnost za miselno usmeritev v formativno spremljanje otrok.
Izkustveno učenje s čebelo v Ljubljani vsebuje tudi vrednote in stališča, le-ta pa se zatem s ponotranjanjem učencev odražajo v njihovem vsakdanjem življenju. Osveščeni učenci se tako zavedajo osebne odgovornosti za svojo varnost in za svoje zdravje. V svojem ravnanju izbirajo ukrepe, ki omogočajo sobivanje z naravo, varovanje okolja ter razvijajo te svoje veščine skladno s kulturo okolja, v katerem živijo.
Izrednega pomena za učinkovito učenje je samostojno raziskovanje in samostojno reševanje problemov. Naravoslovni dan na ljubljanski Čebelji poti, ki smo ga poimenovali Potepanje s čebelo po Ljubljani, omogoča varno raziskovanje, samostojno reševanje problemov, skozi igro vlog pa spoznavanje tistih karakteristik iz sveta čebel, ki jih lahko razumejo, se z njimi na ta način povežejo, se dotaknejo nekaterih vrednot iz sveta narave, po katerih skušamo živeti tudi ljudje. Naravno okolje doživijo kot na prostor z neomejenimi priložnostmi za vsa živa bitja, spoznajo, da se zgodbe iz narave dogajajo ves čas vse okoli nas. Zavedo se svojega vpliva na okolje in odgovornosti, ki izhaja iz njega. Na tak način pridobljena znanja nanje naredijo globok vtis, ki skozi sprožene psihične procese pripomore k trajnosti pridobljenega znanja.
