Z znanjem v varno sobivanje s čebelami

Mnogo ljudi se boji čebel. Včasih temu botruje alergija, včasih preprost strah pred bolečino pika. Najpogosteje pa gre za naučen strah, ki izvira iz nepoznavanja teh marljivih malih bitij.

Čebela je še vse kaj drugega, kot le želo. Ko želimo otroke (ali odrasle) učiti o pomembnosti narave, o opraševanju, biotski pestrosti in čebelah, jih je najprej treba naučiti pravilnega obnašanja v bližini čebel. Ko gre za čebele je znanje tisto, ki obrne stikalo empatije.

Ob čebelah je pogosto prvo učenje osredotočeno na: "pazi, čebela lahko tudi piči". No, seveda je to, da lahko piči, res, vendar: če začnemo na tej točki, sejemo strah in ponujamo le en mali delček zgodbe. Tudi rokovanje s človeškim dojenčkom ima svoje izzive, pa vendar ne začnemo z: "pazi, lahko tudi ugrizne/pocuka".

Čebele ne živijo zato, da bi nas pikale. Pravzaprav se za nas niti ne zmenijo, če le imajo priložnost za to. Na splošno so zelo odzivna, med seboj socialno zelo povezana bitja, ki v nevarnosti - seveda - reagirajo povezano in obrambno. Kadar smo ob čebelnjaku in ena (!) izmed njih oceni, da smo nevarni za njihovo zalogo hrane in/ali mladi rod, spusti feromon (vonjalna kemična snov), ki v čebeljem jeziku pomeni alarm za napad. Če nas čebele v bližini čebelnjaka prepoznajo kot nevarnost in se z vonjem zberejo v obrambno silo, nas v nekaj sekundah čaka slab dan. Če smo imeli namen vzeti med, smo si - roko na srce - to tudi zaslužili.

DRUŽENJE OB PRAVEM ČASU

Čeprav jih imamo v (takem ali drugačnem) čebelnjaku, čebele še vedno živijo neposredno z naravo. To pomeni, da je eden prvih dejavnikov, ki vplivajo na njihov ritem življenja in razpoloženje: vreme.

Bližajoča se nevihta, megla okrog nosu, peklenska pripeka in dež - to so vremenske razmere, ki skoraj zagotovo prinesejo razdražljivost in večjo obrambno nastrojenost v čebeljo družino. Če upoštevamo to dejstvo in takrat ne rinemo vanje, bo naše druženje s čebelami takoj bolj prijetno (in manj pikasto).

Pomemben vidik druženja s čebelami je tudi usmerjenost v njihov dobrobit. Torej izogibanje dejanjem, ki jim škodujejo ali jih ogrožajo. Primer: nizke temperature. V zimskih mesecih, ko so temperature nižje od 8 stopinj celzija in čebele ne morejo več letati, v panju oblikujejo gručo. Živa gruča s premikanjem mišic vzdržuje enakomerno temperaturo, ki jim omogoča preživetje. Več o tem tukaj >>

V takih razmerah ni prav odpirati panja oziroma posegati vanj. To pravzaprav ne bi smel biti problem, saj takrat ni kaj videti. Čebele so pač v gruči.

Če si vzamemo čas in spoznamo čebele, lahko opazimo razlike med karakteristikami med posameznimi čebeljimi družinami. Zagotavljam, da so si med seboj različne. Nekatere so kar v splošnem manj (ali bolj) tolerantne od drugih. To upoštevajmo, ko delamo z njimi, sicer mimogrede občutimo nesodelujoč pristop. Včasih, če pri sicer mirnejši družini ne najdemo razloga za njihovo razdražljivo nastrojenost, raziščimo neposredno okolico panja. Morda najdemo osir. Bližina teh sovražnikov jih vsekakor zna držati na bojni nogi.

USTREZNA OBLEKA

Tako kot je obleka pomembna, ko gremo v muzej, na slavnostno večerjo ali v gozd - tako velja tudi ko gremo k čebelam. Temne barve (še posebno črna in rdeča, ki ju čebele vidijo enako) jih lahko vznemirijo. Priporočamo nošenje svetlih barv - tako jih tudi lažje opazimo v svoji bližini.

Zaščitna obleka je nujna, če želimo odgovorno poskrbeti za svojo varnost. Nismo čebele in nobena čebela nas ne bo doživela kot člana svoje družine (čeprav poznajo svojega čebelarja, tudi zanj to velja). To pomeni, da smo - kadar pridemo preblizu njihovega domovanja - vsiljivci in potencialni roparji. Reagirale bodo na podlagi te zaznave, ne na podlagi naše naklonjenosti ali morebitne nedolžne radovednosti.

Največ zaščite nudi čebelarska zaščitna obleka, ki poleg glave in vratu ščiti tudi trup in noge. Kadar ob obisku čebelnjaka odpremo panj, ne smemo pozabiti tudi na rokavice in nogavice. Obutev naj bo udobna in naj se dobro drži noge, da se ob premikanju ne spotaknemo in nehote izzovemo obrambe.

Ob druženju mlajših otrok in čebel je uporaba dima za umirjanje čebel iz varnostnih in zdravstvenih razlogov (v večini primerov) manj primerna, še posebno, če ne posegamo v panj. Priporočamo uporabo pršilk kisa in vode ter nanos eteričnega olja nageljnovih žbic. Računamo lahko tudi na to, da so zgodaj spomladi praviloma kolektivno tolerantnejše kot v poletnih mesecih.

Svetujemo, da se čebelnjaku oziroma panjem naenkrat približa manjša skupina ljudi. Razen ob cvetenju kostanja. Takrat je najbolje, da se čebelnjaku ne približa nihče.

Vsekakor ne smemo zanemariti dejstva, da čebele doživljajo svet po čebelje in da se ne glede na vse zgoraj naštete ukrepe lahko zgodi, da jih razdraži dejavnik, ki ga s človeškimi očmi niti ne opazimo. Zato je dobro od druženju s čebelami imeti pri roki set za samopomoč in znanje, kako ga uporabiti.

PRAVILA LEPEGA VEDENJA V BLIŽINI ČEBEL

V sodelovanju z Mestno občino Ljubljana pripravljamo uporabno in pregledno brošuro Pravila lepega vedenja v bližini čebel. Znanje je tisto, ki lahko sproži prijetno izkušnjo, empatijo in varno sobivanje. Za nas in za čebele.

Viri:

- Ilič, N. (2019). Pravila lepega vedenja v bližini čebel, dokumentacija Zavoda za razvoj empatije in ustvarjalnosti Eneja, za Mestno občino Ljubljana.

- https://www.keepingbackyardbees.com/common-sense-beekeeping-safety/?utm_source=facebook&utm_medium=feed&utm_campaign=kbb&fbclid=IwAR2_oGgWcUlO8my_Do4go819BidwMQIPz6a4Uvwnsaf3_1qM4gp-ivfBVpw. Pridobljeno 17.12.2019.