Premišljeno in preudarno
Čebelarji verjamemo, da znamo in vemo, ampak od sto čebelarjev bodo vsak od njih delali drugače - in glej, vsi več ali manj dosežejo želene rezultate. Domišljajo si, da je njihov način dela najboljši - in glej, čebele vztrajno popravljajo čebelarjeve napake.
V marcu čebelarji opravimo veličasten prvi spomladanski pregled čebeljih družin. Veličasten je zato, ker ni nujno, da bo ob pregledu - izzimljenju - isto število čebeljih družin, kot jih je bilo v čebelnjaku jeseni - pred zazimljenjem. Prezimljenje je tveganje za čebelje družine, lahko rečemo tudi, da je vse obdobje od jeseni, preko zime, do pomladi preizkusni kamen preživetja. Upravičeno so zato preživele zimske čebele tiste, ki naredijo prvi spomladanski pregled veličasten. Po drugi plati pa se z vidika naravnih zakonitosti spomladi začne nov razvoj, nova rast, a le pri tistih osebkih, ki so bili zmožni preživeti najbolj neprijazno obdobje v letu v dobri formi. Ko je v panju vse v redu in prav, pa je pogled vanj in njegov vonj veličasten.
Dobremu prezimljenju pripomorejo štirje zmagoviti dejavniki:
1. kvalitetna hrana za čebele - med in cvetni prah, dovolj kvalitetne hrane ponujene čebelam ob pravem času, da si uredijo medeni obok nad zimsko gručo;
2. zdrave čebele - pravočasno in dovolj temeljito odpravljene varoje, nepoškodovane in dobro prehranjene zimske čebele, za katere so skrbele vitalne poletne čebele in kajpak dovolj zimskih čebel za formiranje zimske gruče, torej kvaliteta in kvantiteta zimskih čebel;
3. (dovolj) mlada in vitalna matica, ki bo zmožna poskrbeti za hiter spomladanski razvoj čebelje družine, kajti spomladanski razvoj čebelje družine je tudi njen preizkusni kamen, izkazati se mora v najbolj spremenljivih razmerah;
4. mir v čebelnjaku, tako pred čebelarjem in njegovimi posegi v panj in okrog panja, kot pred zvočnim in svetlobnim onesnaženjem v okolici čebelnjaka, mir pred zimskimi čebeljimi sovražniki (detli, žolne, miši, kune ...).
Do realnega stanja uspešno prezimljenih čebeljih družin (od poletnega solsticija do prvega spomladanskega pregleda) je kar nekaj korakov: najprej uspešno krmljenje in zazimljenje po obdobju grozečih ropov, nato uspešno gnezdenje zimske gruče, potem prvi čistilni izlet, ki postaja iz leta v leto bolj množinski, ni več en sam zaresen (čebelje družine ne izletajo na čistilni izlet vse hkrati in enako močno) in potem prvo prinašanje vode v panje za mehčanje zimskih zalog hrane za ličinke in končno še prve nabirke cvetnega prahu in medičine.
Preizkusni kamen za zimske čebele je vzreja prvih generacij zelo kratkoživih spomladanskih čebel, te prve generacije čebel imajo najkrajšo življenjsko dobo. Prav prinašanje velikih pisanih koškov cvetnega prahu je najzanesljivejši znak, da je čebelja družina ok, da je v panju prisotna matica, ki veselo zalega jajčeca, da so čebele razživete v delovni vnemi - in bo medišče maja napolnjeno z medenimi zalogami še za čebelarja. Za vse te dosežke čebelje družine pa so odločilne zimske čebele v kar najboljši formi.
Proti koncu meseca marca bo življenje v panju nadvse živo in šele takrat čebelarji pogledamo na hitro in previdno prav v čebelje gnezdo. Do tega pregleda samo opazujemo panj od zunaj (žrelo, brada) in si pomagamo z gumijasto cevko ali slušalkami. Torej gledamo in poslušamo tako rekoč brez prstov. Če je ob prvem spomladanskem pregledu hrane dovolj, če je zalega v redu in zdrava, potem je pregled hitro končan. Če kaj ne štima, je pa treba pogledati bolj temeljito in čim bolj pravilno tudi ukrepati.
Še danes so med nami mnogi čebelarji, ki le malokrat ružijo po čebeljih gnezdih, morda dva- ali trikrat v celem letu. Druga skrajnost med čebelarji so tisti, ki imajo roke kar naprej v panju, še posebej v razvojni dobi, pogosto kar vsak teden ali pogosteje. Pomembneje od obeh skrajnosti je pregledovanje družin ob pravem času in na pravi, čebelam prijazen način, saj vsak pregled, še tako brzinski povzroči v plodišču velik stres čebelje družine. Poleg stresa povzroči tudi zaostanek v razvoju, ker morajo čebele sanirati posledice pregleda.
Pregledovanju je treba pristopiti premišljeno in preudarno, vnaprej mora biti pripravljena vsa potrebna opremo, vključno z rezervnimi družinami oz. maticami, medenimi sati, po potrebi tudi s satnimi osnovami ali gradilnimi sati, če so bili ob zazimljenju odvzeti krajni sati. Podnebne spremembe povzročajo tudi nenavadne spremembe v okolju, ne le temperaturne, ampak tudi fenološke, zato ima vsaka vas svoj pravi čas za pregled, tradicionalno pa naj bi bil to 19. marec, ob sv. Jožefu ali prvi naslednji dovolj topel in brezveteren dan. Ob pregledu je treba ukrepati naglo in temeljito, zato se je treba nanj pripraviti in predvideti različne scenarije in ukrepe.
Za večjo elastičnost satnih osnov poskrbimo že pozimi. Kar v zavitkih jih nekajkrat damo v zamrzovalnik za kakšen dan in jih vmes pustimo na sobni temperaturi, da se struktura voska spremeni iz velikih grudic v drobne. Tako dosežejo elastičnost obdelovanega železa tudi kovači, s segrevanjem in ohlajanjem.
Pozimi smo čebelarji tudi kupovali novo opremo, barvali ali sanirali panje, žičili satne okvire, poskrbeli za čebelarsko dokumentacijo (zdravstveno varstvo čebel in varna hrana) ipd. Pripravljeni smo na vse mogoče nepredvidene situacije, brez zapisovanja in zlahka pa si bomo zapomnili tiste družine, ki močno odstopajo od povprečja. Prav te so potrebne različnih ukrepov, čaka jih specialen tretma. Najmočnejše bo treba zavirati v razvoju, da ne bodo veje polne rojev že pred koncem aprila, slabe pa je najučinkoviteje pridružiti močnim, z njimi ni smiselno izgubljati časa ne sredstev za njihov razvoj.
Največje pozornosti v spomladanskem času, ko v naravi še ni pašnih izobilij, je namenjena kontrola zalog hrane v panjih s poudarkom na kotroli hrane v najmočnejših družinah. Razvoj čebelje družine se zgodi zaradi hrane, če hrane ni dovolj ali ni primerna, tudi razvoja ne bo. Pomladno vreme je več ali manj aprilsko že od februarja ali marca naprej, v slabem vremenu pa čebele ne odhajajo ven iz panja, ker ne morejo, lahko tudi po nekaj zaporednih dni. V najslabšem primeru, če hrane ni v panju, čebele izmečejo ven celo linčinke in bube ali mlado zalego preprosto popijejo in odlične družine se spremenijo v srednje močne. Močne družine bo zato verjetno treba dohranjevati tudi spomladi. Čebelarji s kilometrino pravijo, da mora biti dotok hrane neprekinjen, če ne iz narave, pa s pomočjo pitalnika.
Preizkusni kamen za čebelarje pa so srednje (močne) čebelje družine, prav pri delu z njimi se čebelar izkaže ali pogrne po dolgem in širokem. Pomagajo izkušnje, saj ni vnaprejšnjih meril za karakterizacijo moči čebeljih družin, čebelar se lahko oprime bolj primerjave in ustreznega razvrščanja v istem čebelnjaku približno po tretjinah. Ocena za razvrščanje so zalega, hrana in kvaliteta matice - srednje močne družine se bodo več ali manj brez čebelarjeve pomoči samostojno razvile do prve zaresne paše, hkrati napolnile medišča in natripale ego čebelarju. Ukrepi za te srednje močne čebelje družine bodo le dodajanje gradilnega sata za trotovino in 3 - 4 satnih osnov v gradnjo. Dela z njimi torej ne bo veliko, izrednega pomena pa je zato pravilno razvrščanje.
Problematična je skupina oz. tretjina slabih čebeljih družin, tistih, ki so slabo prezimile, v panjih je malo čebel, zato se bodo te družine (pre)počasi in (pre)slabo razvijale, nikakor pa ne bodo dosegle potrebne moči za prvo pašo. Izkušnje s slabimi družinami odženejo vse pomisleke za racionalno ukrepanje, največkrat se tako družino pridruži močni, nikoli pa se ne splača združevati dveh slabih (0 + 0 je še vedno nič...). Izjema je morda združitev slabe družine s srednje močno družino, ki ji le malo manjka, da bi bila uvrščena v najvišji razred močnih čebeljih družin.
Osnove pri združevanju čebeljih družin so precej zabetonirane s čebelarsko prakso :
- čebelja družina, h kateri bo pridružena slaba, ob združitvi ostane na starem mestu;
- vedno se slabo družino naloži na močno (ali vloži v medišče AŽ panja);
- v redkih primerih, ko združujemo dvoje družin iste moči, se tisto družino, ki ne bo ostala na starem mestu, naloži nad tisto, ki ne menja mesta (oz. gre v medišče AŽ panja preseljena družina).
Različice razformiranja slabih družin so še 'prekvalifikacije' iz skupine slabih gospodarskih družin v:
- pomožne družine (za odvzemanje pokrite zalege za jačanje perspektivnih gospodarskih družin),
- rezervne družine oz. t.i. nukleuse, v katerih na nekaj satih čakajo matice za pomoč brezmatičnim družinam ali družinam z opešano matico; v praksi so takšne družinice ob prvi priliki prodane.
Dejstvo je, da bo dober čebelar prodal slabe družine, dobre pa obdržal. Kupci, kolegi čebelarji torej lahko kupijo bolj ali manj slabe družine, ali pa je ta pristop etičen, moralen in/ali pošten? Pomisleki so stvar diskusije, pa tudi dejstva, na kateri strani vrat je razpravljalec. Največ dobička prinese slaba družina čebelarju tako, da jo stisne v 5 -7-satni panjiček in proda kot 'mlado' lansko družino (v bistvu s staro matico), takšna je tudi čebelarska ekonomija.
Posebno poglavje in posebne zgodbe so čebelje družine brez matic, pojav imenujemo brezmatičnost. Družina brez matice v naravnih pogojih zdrži le nekaj ur in potem čebele iščejo in večinoma najdejo načine za lastno vzrejo nove mlade matice, vzrejni material znotraj panja. Problem nastopi, če pogoji niso ustrezni za oprašitev matice (še ni trotov). Če v panju ni jajčec, ni dovolj mlade zalege, potem ostane čebelam le še to, da spitajo in porihtajo nekaj svojih tovarišic delavk in jih spremene v lažne, trotovske matice in družina postane trotovka. Iz neoplojenih jajčec se izlegajo le troti in družina odmre, ker ni pašnih čebel, ki bi prinašale hrano v panj in skrbele za zalego.
Nič manj travmatičen ni pojav trotove matice, to je matica, ki ji je pošla semenska zaloga in lahko zalega le trote. Če čebele delavke nimajo možnosti, da bi zgradile prelegalni matičnik, je življenjski krog te čebelje družine zaključen.
Odmiranje trotovske družine običajno spremljajo sosednje čebelje družine tako, da jo izropajo vseh medenih zalog. Rop postane ropanje po čebelnjaku naprej ... lahko do konca. Prav zaradi varnosti vseh drugih čebeljih družin v čebelnjaku je treba spremljati prisotnost matic v panjih.
Iz vsega zapisanega je nadvse pomembno ob pregledovanju čebeljih družin prečekirati zalego, ki je sama po sebi znak prisotnosti matice. Ukrepi ob brezmatičnosti v zgodnjem spomladanskem obdobju so združevanja čebeljih družin. Za razliko od združevanja močnih in slabih družin, se v primeru brezmatičnosti družino brez matice pripoji k družini, ki matico ima, a tako, da se družino z matico naloži nad družino brez matice. Čebele, ki so bile brez matice, bodo imele krajšo pot iz panja in se bodo lahko postopoma privadile na prisotnost matice. Matica bo pred njimi varnejša zgoraj, možnost, da bi jo 'brezmatične' čebele 'stisnile' v klopčič in zadušile je zmanjšana na minimum.
Premišljeno in preudarno ravnanje s čebeljimi družinami v avgustu pripomore k čim večjemu številu čebeljih družin srednje moči zgodaj spomladi, s tem pa tudi minimalno količino dela čebelarja in sredstev za pomoč pri razvoju. Temu cilju služi mantra o združevanju in zazimitvi močnih in zdravih čebeljih družin o pravem času.
Slednjič pa dober čebelar načrtuje svoja opravila premišljeno in preudarno, tako, da bo v njegovem čebelarstvu čim manj združevanj čebeljih družin, čim manj pobiranja rojev z vej in čim bolj polna medišča. Navsezadnje je čebelarstvo kmetijska dejavnost, čebelar pa bo uspešen toliko bolj, kolikor višje bo čebelaril nad točko preloma. Minusi in plusi hitro pokažejo, kako in kaj je s čebelarstvom.
Prav na koncu pa smo spet na začetku: Čebelarji verjamemo, da znamo in vemo, ampak od sto čebelarjev bomo vsak od njih delali drugače - in glej, vsi več ali manj dosegamo rezultate. Domišljamo si o svojem najboljšem načinu dela - in glej, čebele vztrajno popravljajo naše napake.
Čebelarji verjamemo, da znamo in vemo, ampak od sto čebelarjev bodo vsak od njih delali drugače - in glej, vsi več ali manj dosežejo želene rezultate. Domišljajo si, da je njihov način dela najboljši - in glej, čebele vztrajno popravljajo čebelarjeve napake.
V marcu čebelarji opravimo veličasten prvi spomladanski pregled čebeljih družin. Veličasten je zato, ker ni nujno, da bo ob pregledu - izzimljenju - isto število čebeljih družin, kot jih je bilo v čebelnjaku jeseni - pred zazimljenjem. Prezimljenje je tveganje za čebelje družine, lahko rečemo tudi, da je vse obdobje od jeseni, preko zime, do pomladi preizkusni kamen preživetja. Upravičeno so zato preživele zimske čebele tiste, ki naredijo prvi spomladanski pregled veličasten. Po drugi plati pa se z vidika naravnih zakonitosti spomladi začne nov razvoj, nova rast, a le pri tistih osebkih, ki so bili zmožni preživeti najbolj neprijazno obdobje v letu v dobri formi. Ko je v panju vse v redu in prav, pa je pogled vanj in njegov vonj veličasten.
