Čebele in čebelar v januarju

Aktivno čebelarjenje je delo. Delati je treba za čebele in za sebe (za čebelarja) kar vse leto, leto in dan, pravočasno in prav tisto, kar določenemu obdobju pritiče. Zamujenega ni mogoče nadomestiti, narava napak ne odpušča. Zimski meseci pa so deloma izjeme od običajnih čebelarskih pravil.

Meseca januarja še lahko poštukamo zaostanke: dokončno je treba opraviti z varojami, tako poskrbimo za zdravje čebel v prihodnji sezoni, nujni so priprava in žičenje okvirov, študij strokovne čebelarske literature, zapaženje čebeljih panjev, udeležujemo se čebelarskih izobraževanj, poskrbimo za urejenost čebelarske birokracije (dnevnik veterinarskih posegov, smernice), tržimo in pobiramo sadove našega dela kar skupaj s tekočimi opravili, kot so:

• skrbimo za mir v čebelnjaku in okoli njega,

• tedenski ogled panjev pred žreli in notranjosti čebelnjaka,

• pozor pred mišmi in rovkami,

• prisluškovanje notranjemu življenju in razpoloženju čebelje gruče,

• načrtovanje prihodnje čebelarske sezone,

• dopolnitev čebelarske opreme skladno s poslovnimi načrti,

• nabavimo si nove panje in satnice,

• še vedno žičimo,

• skrbimo za odvajanje odvečne vlage iz panjev in

• dokončamo celoletni načrt čebelarske dejavnosti.

Meseca januarja se zgodi velika stvar: dan se daljša, življenje v naravi se prebuja, matice naše kranjice začno z zaleganjem, tam nekje od sredine meseca naprej, zacveti iva in leska. Zimska čebelja gruča se postopoma rahlja in ob lepem vremenu (sonce, toplota) čebele že izletavajo na prvi čistilne izlet. Sezona čebelarskih opravil pa se bo začela v marcu, v odvisnosti od vremenskih okoliščin.

Poskrbeti je treba za odvajanje odvečne vlage iz panjev, zapažiti panje torej ravno prav in skrbeti za ev. menjavo pažnega materiala. Ob začetku zaleganja matice se pojavi tudi več kondensa, čebele namreč postopoma z naraščanjem zalege dvigajo temperaturo, ki je potrebna ličinkam in bubam. Tako pride do velike temperaturne razlike med znotraj in zunaj. Zaostajanje viškov vlage v panju povzroči niz nevšečnosti v panju, olajša razvoj bolezni čebel in kvari čebeljo hrano.

Čebelar v januarju pripravi letni načrt zdravstvenega varstva čebel. Modro je za zatiranje varoj načrtovati vsako leto drugo sredstvo in vključiti tudi apitehnične ukrepe. Treba je sprejeti in se zavedati nujnosti tretiranja proti varojam v poletnem, jesenskem in zimskem obdobju. Varoj ni mogoče povsem zatreti, prisotne so v vseh slovenskih čebelarstvih in zatiranje varoze je zaenkrat nikoli končana zgodba. Tudi ni realno pričakovati, da si bodo čebele same razvile nujno naravno odpornost na varoje.

Skupaj s tehnološkimi ukrepi je potrebno vključiti v osnovno odbiro perspektivnih čebeljih družin za lastno vzrejo matic čistilni nagon kot enega najpomembnejših kriterijev. Iz zapisov na panjskih listih odberemo družine za odvzemanje vzrejnega materiala in posebej družine za vzrejo trotov, kjer ne izrezujemo trotovine.

Posebno pozornost pri osnovni odbiri namenimo tudi kriteriju mirnosti čebel, še posebej, če imamo namen izvajati na čebelnjaku apiturizem in/ali apiterapijo in/ali terapijo s pomočjo čebel.

Januar je tudi med meseci, ko imamo čas preštudirati literaturo in izmenjati izkušnje s sosednjimi čebelarji (in širše) o čebeljih boleznih, okužbah in sovražnikih čebel, s poudarkom na varozi in hudi gnilobi čebelje zalege. Spoznati sovražnika je pogoj, da ga premagamo ali vsaj obvladujemo.

Dober začetek pa je že pol uspeha! Pomaga pa tudi sodelovanje vseh družinskih članov, v dobro družine – kot v čebelji družini.