Spomladanska opravila pri čebelah

​​Priprava na prvo cvetlično pašo (akacija)

Pred vsako pomladjo se čebelarji sprašujemo, kako pripraviti svoje čebelje družine v obdobju prihajajočih paš. Vsak letni čas posebej je drugačen, zima ni zimi enaka, pomlad ni enaka pomladi, izkušnje oz preizkušeni in v praksi potrjeni postopki in ukrepi enkrat veljajo, naslednjič morda ne bodo.

Priprava je pomembna za čebelarja, saj bo le s premišljeno in pravočasno pripravo čebeljih družin na prvo pašo pridelal dragoceni cvetlični med, ki ga čebele potrebujejo v prihodnji zimi. Cvetlični medovi so prijaznejši za prezimljenje, ker manj obremenjujejo čebelja prebavila in čebele ob takšnem medu ne potrebujejo dodatne vode za topljenje, kot je to pri strjenih manovih medovih.

Prav tako pa so pomembni cvetlični donosi tudi za čebelarja, saj čebelarjenje samo ni poceni, kaj šele zastonj, pa je treba čebelji pridelek prodati.

V panju ni čebela enaka čebeli, tudi čebelje družine si niso enake ob koncu zime, niso v enaki kondiciji, niti približno niso vse enako močne. Tudi vreme ni vedno enako na izbrane datume, niti si niso več letni časi podobni sami sebi.Vse te neenakosti so razlog, da ni mogoče uspešno čebelariti na recept. V ospredju čebelarske tehnologije je znanje skupaj z izkušnjami, ob obojem pa še dobro predvidevanje prihodnjega vedenja čebel in stanja okolja.

Čebelarji preštudiramo biologijo, življenje čebel (in varoj), upoštevamo, da čebele vedno vse naredijo po svoje in ne po človeško, se ravnajo po soncu in flori iz bližine čebelnjaka, potem poskušamo izdelati kar najbolj pravilno oceno prihodnosti – iščemo in morda najdemo najboljše ukrepe za močne in zdrave čebelje družine.

Za uspešnega čebelarja lahko štejemo že tistega, ki uspe ob pravem času optimalno razviti 60 – 80 % družin, kar pomeni, da bo njihov max razvoj tempiran na začetek paše, kar je edino tudi smiselno v sklopu priprave čebeljih družin na pašo. Kako gre torej pospeševanje že po naravi burnega spomladanskega razvoja čebeljih družin?

Optimalno obdobje za pripravo na pašo izračunamo ob upoštevanju življenjske dobe čebel in predvidenega začetka glavne paše. Čebele, ki se izležejo 35 dni pred začetkom paše, bodo odmrle že na njenem začetku. Za pašo so pomembne le tiste čebele, ki bodo nabirale medičino 5 dni od začetka paše naprej; to so čebele, ki se izležejo 30 dni pred začetkom paše. Izlegle se bodo, ko matica zaleže jajčeca 51. dan pred začetkom paše (21 dni traja obdobje od jajčeca do izleganja čebel delavk) – to je najzgodnejši čas.

Čebele, ki se izležejo 8 dni pred koncem paše, sodelujejo 4 dneve na nabiranju in sprejemanju medičine, kar pomeni, da bodo delale 5 dni pred koncem paše. Jajčeca za te čebele so zaležena 29 dni (8 + 21) pred koncem glavne paše. To so poslednje čebele, ki sodelujejo zadnjih 5 dni glavne paše.

Na ta način lahko izračunamo robna datuma, med katerima naj čebelja družina proizvede največ čebel, ki bodo prinašale medičino v panj v glavni paši: začetek je 51. dan pred začetkom paše, konec je 29. dan pred koncem te glavne paše.

Optimalno obdobje pospeševanja zaleganja ni povsod enako. Kjer se začne glavna paša zgodaj, je potrebna tudi zgodnejša priprava družin, v zgodnji spomladi. Čebelarji večinoma štejemo pašo na akaciji za glavno in pomembno pašo, če akacija začne s cvetenjem okrog 6. maja, s pripravo štartamo 15. marca.

Za kasnejše paše, kot je npr. cvetlična na travnikih, se lahko čebelje družine dovolj in pravočasno razvijejo in pripravijo na pašo same.

Na področjih, kjer so dve ali tri močnejše paše, zgodaj pripravljamo družine na akacijo, vendar moramo obdržati te iste družine v kondiciji, hkrati pa preprečevati rojenje, ker izrojene in brez delovne vneme ne bi bile zmožne izkoristiti paš. Zelo zgodnje pospeševanje razvoja je tvegano zaradi varljivega vremena v marcu in naglih zahladitev. Ko vzamemo v obzir vse dejavnike, ki vplivajo na pašno zmogljivost čebeljih družin, dobimo tudi realnejši vpogled v stanje čebelnjaka.

Čebelarji z več kilometrine ugotavljajo stanje v čebelnjaku tudi s krmljenjem: družine dobijo po liter sirupa in naslednji dan sledi kontrola odvzema. Tiste družine, ki so odvzele ves sirup, lahko še počakajo, tiste družine, ki so počasne ali sploh ne odvzemajo, pa so rizične in potrebne takojšnjega pregleda in po vsej verjetnosti tudi primernega ukrepanja.

Ob nekajdnevni napovedi lepega sončnega vremena izvedemo ob koncu meseca marca hitri pregled stanja čebeljih družin: količina čebel, medu in cvetnega prahu. Pred in po pregledu naj bo dan ali dva ugodnega vremena.

Starejši čebelarji zagotavljajo, da je cvetni prah izrednega pomena, morda celo najvažnejši pri preprečevanju mnogih bolezni, kot so nosema, pohlevna gniloba, ameriška gniloba in poapnela zalega. Prisiljeni smo čebelariti z varojami, treba pa je upoštevati, da se mnogo bolje odrežejo tiste družine (ob sicer enakih pogojih), ki imajo v panju bogate zaloge cvetnega prahu. Je pa seveda zimsko tretiranje z oksalno kislino enako pomembno tudi v takih družinah.

Iz zapisanega je že mogoče ugotoviti, kdaj začeti s pospeševanjem zaleganja oz. s pripravo na pašo, o potrebni moči čebelje družine, deležu uspešno prezimljenih družin in količini hrane.

Kako razviti čebelje družine, kako jih pripraviti na pašo?

Najkrajši odgovor je širjenje prostora in zagotavljanje hrane; postopoma sproščamo prostor za zaleganje in vzpostavljamo medišče, izvajamo ukrepre za pospeševanje razvoja, kar je v bistvu enako, kar je t.i. pospeševanje zaleganja.

Cilj spomladanskih priprav na pašo so max razvite družine na dan začetka paše. Ta cilj je pogosto težko realizirati, iz več razlogov. Čebelar v resnici ne more predvideti prve paše na dan natančno, odstopanje do nekaj dni je bilo pred desetletjem ali dvema še sprejemljivo, v sedanjem času pa šteje vsak dan. Paše postajajo zaradi podnebnih sprememb krajše in izgubljajo na moči. Cilj je torej zgodnji razvoj in vzdrževanje moči družin, da bodo sposobne izkoriščati tudi krajše in šibkejše paše.

Izkušeni čebelarji vedo, da ni nujno, da bodo najboljše družine ob izzimljenju proizvedle tudi najboljše količine medu. Tudi ni povezave med najzgodnejšim zaleganjem spomladi in visokimi donosi. Največ medu pridobimo s čebeljimi družinami, ki so dosežejo najvišjo razvojno fazo na dan začetka paše. Takšne družine imajo idealen delež starostnih skupin čebel in močno delovno vnemo ob pravem času.

​​Spomladanski razvoj pospešujemo najprej s praskanjem bočnih medenih satov, sledi rotacija naklad oz. prevešanje v AŽ panjih, dodajanje medenih satov ali pogač, odmikanje cvetnega prahu ob stran – vse s ciljem sproščanja prostora za zaleganje in občutka paše v panju, da stimuliramo matico k zaleganju, ob tem pa želimo še vnos medičine iz narave. Dobra paša na sadnem drevju, ki omogoča vnos cvetnega prahu in medičine, daje obet dobrega razvoja družin in priprav na pašo. Za razvoj je pomemben vnos iz narave, če umanjka, za 'pašo' poskrbi čebelar s pogačami ali sladkornim sirupom. Brez hrane ni zaleganja!

Lahko se zgodi, da gre vse po načrtih, akacija cveti, čebele naberejo veliko medičine, družine so max razvite - delovni elan začne upadati, rojilno razpoloženje se prebuja. Čebelar je tisti, ki mora to predvideti in družini preprečiti rojenje, da zadrži delovno vnemo. Zanka je v nenehnem iskanju ravnovesja in harmonije od kar najmočnejše čebelje družine do uspešnega preprečevanja rojenja.