Biologija čebel: Družina vs. Družinski člani

Čebelje družine niso hierarhično organizirane. Kolektivno vedenje čebel je decentralizirano. Vsaka posamezna čebela se vede, kot da bi sama prišla do odločitve. Rezultati teh odločitev so majhne, lokalne spremembe v družini. Te majhne spremembe so nato dražljaji za ostale čebele, da se prilagodijo na nove lokalne razmere in da sprejmejo svoje lastne odločitve.

Vedenje, ki ga vidimo, je tako posledica teh majhnih odločitev. Rojenje, gradnja in uporaba sata ter raziskovanje okolice panja sodijo v makro vedenje čebelje družine.

Makrovedenje v sistemu izhaja iz manjših korakov v smeri od spodaj navzgor in ne obratno! To vedenje superorganizmov imenujemo kolektivna inteligenca.

Študijam kolektivne inteligence superorganizmov skupaj z biologi sledijo znanstveniki matematičnih in ltehničnih poddisciplin in tako nastajajo mikro vzorci, ki dajejo osnovo za „umetno inteligenco“ strojev, h kateri sodi tudi „inteligenca roja“.

Mrežni nadzorni sistemi čebel omogočajo še drugo vznemirljivo dejstvo fenomena čebel, opazovanje mrežnih nadzornih sistemov služi rešitvam za zapletena opravila v izvornih modelih tehnologije.

Skratka, uporaba sata je optimizirana z medsebojnimi interakcijami čebel, komunikacija pa je osnova koordinacije vedenj.

Krog se sklene: čebelja družina kot superorganizem je več kot vsota svojih sestavnih delov, družinskih članov. Ima lastnosti, ki jih ne najdemo pri posameznih čebelah. Nasprotno pa cela družina v okviru svoje sociofiziologije vpliva na veliko lastnosti posameznih čebel.

Vir:

Tautz, J. (2010). Čudežni svet čebel – Biologija superorganizma. Ljubljana : Tehniška založba Slovenije.