PODNEBNE SPREMEMBE IN ODPORNOST ČEBELARSTVA
V ožjem pogledu na naše podnebje vplivajo mnogi dejavniki, najpomembnejši je seveda geografska lega Slovenije, naš razgiban relief, kako so usmerjeni gorski grebeni in bližina morja. Vplivni dejavniki na podnebje se prepletajo in zato imamo različno podnebje po posamičnih lokalnih okoljih.
Trije tipi podnebja pa vendarle prevladujejo, vzhodna Slovenija ima zmerno celinsko podnebje, osrednja Slovenija subalpsko in v višjem svetu seveda alpsko ter zahodno od Dinarsko-Alpske pregrade submediteransko podnebje.
Raznolikost podnebja se kaže v razlikah podnebnih spremenljivk in v njihovi dnevni, sezonski in večletni spremenljivosti (meteo.arso.gov.si). Na vsakih 180 m višine se temperatura zniža za 1°C, morje in dinarska pregrada pa omilita prodore hladnega zraka od vzhoda in severa, Goriška in Koprsko primorje pa sta med našimi najtoplejšimi območji.
V večjem delu Slovenije je letna povprečna temperatura med 8 in 11°C. V nižinskih predelih je najtoplejši mesec julij in najhladnejši januar. V gorah je najhladnejši februar, najtoplejši pa julij, občasno avgust. Temperatura po mesecih in letih ni enaka po vsej državi.
V zadnjih štirih desetletjih prejšnjega stoletja je bilo nekaj let z nižjo letno temperaturo od povprečja, v prvem desetletju tega stoletja pa smo imeli kar 9 nadpovprečno toplih let na večjem območju države. Od leta 1961 je Slovenija toplejša v povprečju za 1,7°C (Vertačnik, Bertalanič, 2017). Trend zviševanja povprečne letne temperature je 0,33°C v desetletju, poletja so toplejša za 0,47°C v desetletju. Zviševanje temperature je močnejše na vzhodnem delu.
Zviševanje temperature vpliva na izhlapevanje vode s površine tal, ki je porasla z rastlinjem (evaporacija) in transpiracijo, izhlapevanjem rastlin, slednja je odvisna od odpiranja listnih rež rastlin. Sušna tla nastajajo zaradi prevelikega izhlapevanja (rastlin in tal, evapotranspiracija) in premalo padavin.
Za čebelje paše so izrednega pomena paše na medovitih drevesih, ki imajo nemalokrat višji habitus in so zaradi višine ali širine bolj izpostavljena. Za ta drevesa so pomembne tudi najnižje temperature zraka v obdobju odganjanja in dozorevanja poganjkov, pa tudi pozne pomladne in zgodnje jesenske slane.
Prva jesenska slana ima (nekoč) vpliv na prekinitev zaleganja, čebele se odzivajo na temperaturo. Žal ta prva slana ni več znanilec zime, po ohladitvi znova doživljamo enega ali več krajših (pre)toplih jesenskih obdobij, ki znajo slabo vplivati na rastline, živali in ljudi, ker zmanjšujejo vitalnost.
Na količino padavin pri nas vplivata stalnici, relief in oddaljenost od morja. Količina letnih padavin narašča od morja proti alpsko-dinarski gorski pregradi, nato pa vzhodno od te pregrade postopno upada. Največ padavin pade, ko se vlažne in relativno tople zračne mase pomikajo preko Slovenije z jugozahodnim vetrom.
Po letih in mesecih padavine niso razporejene enakomerno. Zmanjšuje se povprečno število dni s snežno odejo.
Podnebne spremembe so spomladi očitne pri temperaturi zraka in številu sončnih ur. Osončenost se povečuje za 2 – 4 % v desetletju, višina padavin pa se zmanjšuje za 2 – 6 % v desetletju. Temperature in padavine vplivajo na zmanjševanje višine snežne odeje od 10 – 20 % v desetletju.
Poleti je temperaturni trend izrazitejši, trend sončnega obsevanja pa malce manjši v odnosu na pomlad. Temperatura zraka narašča od severozahoda proti jugovzhodu. Trend padavin sovpada s trendom sončnega obsevanja. Poletne podnebne spremembe v celoti so najbolj izrazite v delu južne in jugozahodne Slovenije, poletja postajajo toplejša, bolj sončna in bolj suha.
Jesenske podnebne spremembe so statistično še v glavnem zanemarljive. Temperatura rahlo narašča proti severovzhodu, višina padavin pa rahlo narašča v osrednjem in deloma vzhodnem delu, zmanjšuje pa na jugozahodu in severozahodu.
Trend višanja zimskih temperatur narašča, padavinski trend pa kaže jasen vzorec v smeri sever – jug, zmanjševanje višine padavin se odraža v zniževanju višine snežne odeje.
Kako bo s podnebnimi spremembami v naslednjih desetletjih je odvisno še najbolj od podnebnih sprememb v svetu. Podnebni scenariji nakazujejo na letni ravni ogrevanje vse Slovenije, do leta 1940 v povprečju za 1°C, spomladi manj, druge letne čase bolj. Zimske količine padavin se bodo verjetno povečale. Izhlapevanje se bo višalo v jesenih.
Do sredine 21. stoletja se bo Slovenija na letni ravni ogrela za 2°C. Spremembe padavin se bodo stopnjevale, zimske in jesenske padavine se bodo povečale v vzhodni polovici države, poletne padavine se bodo zmanjševale v južni polovici države. Na letni ravni se bo izhlapevanje višalo, izraziteje na jugozahodu države, predvsem poleti in jeseni.
Do leta 2100 je pričakovan dvig temperature za 1,3 – 2,6°C.
Podnebne spremembe z vremenskimi dejavniki vplivajo na rast medovitih dreves, na cvetenje in pojavnost mane, od vsega tega je odvisna tudi količina in kakovost vseh čebeljih pridelkov, ne le medu. Podnebne spremembe hkrati vplivajo tudi na vitalnost čebeljih družin, hkrati in posledično zaradi umanjkanja dobrih paš. Čebele in rastline se odzivajo na svetlobo, temperaturo, vlago, na ekstremna odstopanja seveda ekstremno.
Opuščanje pridelave medu na račun drugih čebeljih pridelkov ne bo povečala grozeče neodpornosti čebelarstva na podnebne spremembe.
Čebelje družine (superorganizem!) zaradi razmnoževalne prilagoditve lahko žive tako rekoč večno, kot drevesa, katerih življenjska doba je več desetletij ali stoletij in so tudi odvisna od okoljskih vplivov. V prihodnosti se bodo podnebne spremembe stopnjevale, občutljivejše vrste drevja bodo izumrle, mnoge drevesne vrste pa bodo migrirale, kot se bo spreminjalo podnebje. V prazen prostor bodo nemudoma vstopile drevesne vrste od drugod, prav tako migrantke. Morda lahko pričakujemo podobno z vrstami čebel …
V vsakem primeru, po vseh znanih scenarijih za prihodnost, se bo čebelja paša na naših tleh zelo spremenila. Zelo smo ranljivi, slabo odporni na podnebne spremembe, tako ljudje, kot rastline in živali. Podnebne spremembe se dogajajo vsem uporabnikom istega prostora! Prilagoditev pomeni streznenje, sprejemanje sprememb in prilagoditvenih možnosti.
Prvi korak k prilagoditvi in večanju odpornosti je v spoznavanju medovitih drevnin – dreves, grmov, polgrmov in lesnih vzpenjavk. Podnebne spremembe se nanašajo na osebke zdajšnje generacije. Za avtohtono drevnino je največji prilagoditveni izziv pozen spomladanski mraz, ki poškoduje ali uniči še mehke, nedozorele mlade poganjke, za tujerodno drevnino pa so težava še nizke zimske temperature.
Problem je jasen, rešitve pa pravzaprav ne. Pot do dobrih rešitev je soočenje s problemom, krepitev moči in vloge posameznika za večjo odgovornost ob sprejemanju odločitev, brez dvoma pa je nujen tudi pogum, da spremenimo tisto, kar lahko spremenimo.
Comments